Kot je dejal, je državni zbor, s tem, ko še tretjič ni potrdil novega predsednika, izrazil nezaupanje v delo računskega sodišča in naredil njegovo funkcijo nelegitimno, saj se je njegov devetletni mandat spremenil v "trajnega".

Do nadaljnjega na čelu Tomaž Vesel
Antončiču se je devetletni mandat sicer iztekel že 31. januarja. Zakon o računskem sodišču določa, da stari predsednik opravlja naloge, dokler ni imenovan njegov naslednik. Do izvolitve novega predsednika bo računsko sodišče vodil prvi namestnik Tomaž Vesel. Kot je znano, je DZ v torek zavrnil imenovanje Andreja Engelmana za vodjo sodišča.

Delo poteka nemoteno
Antončič poudarja, da delo na sodišču poteka nemoteno in da njegov odstop ne bo ogrozil njegove kandidature za člana evropskega računskega sodišča. Sodišče naj ne bi bila razmajana inštitucija, saj se ukvarjajo s številnimi velikimi revizijami, sprejet je bil letni načrt dela za to leto, imenovani pa trije vrhovni državni revizorji.

V zadnjih treh letih naj bi bilo po njegovem poslabšano sodelovanje z državnim zborom. V tem času je predsednik komisije DZ-ja za nadzor proračuna in drugih javnih financ Andrej Bajuk (NSi).

Drnovšek pohitel s četrtim pozivom
Predsednik države Janez Drnovšek v Uradnem listu že četrtič poziva k zbiranju predlogov kandidatov za predsednika računskega sodišča. Predloge bodo v uradu predsednika zbirali do 10. aprila. Ker so bili v DZ-ju doslej zavrnjeni že trije kandidati, v vladi razmišljajo o predlogu novega načina glasovanja. Do sedaj se je predsednika računskega sodišča imenovalo, če je za kandidata na tajnem glasovanju v državnem zboru glasovalo 46 poslank in poslancev.

Kmalu po zadnjem glasovanju v DZ-ju je premier Anton Rop vladnim službam naložil pregled zakonodaje, ki ureja imenovanje tudi predsednika računskega sodišča ter pripravo ustreznih sistemskih sprememb. Rop se je tudi zavezal, da bo storil vse potrebno, da bi do teh imenovanj prišlo v najkrajšem možnem času.