Osebno doživljanje aktualnih razmer v zvezi s širjenjem novega koronavirusa je Valicon začel spremljati konec marca 2020, natančneje 23. marca, ko je bila Slovenija v nekakšnem vrhuncu prvega vala epidemije. Sledilnik za covid-19 je 26. marca zabeležil 61 novopotrjenih primerov, kar je bila najvišja dnevna številka v tistem obdobju, skupno število se je bližalo 700 potrjenim okužbam. Osebno doživljanje je takrat, med 25. in 27. marcem 2020, kot bolj negativno opisovalo 44 odstotkov vprašanih, že od sredine oktobra lani pa ta odstotek vztraja nad 60 odstotki (zadnji konec tedna 62 odstotkov).
Če je konec marca lani še petina vprašanih situacijo ocenila kot "normalno, glede na razmere", je danes takšnih le še 12 odstotkov. Če je bilo takrat izbira med najpogostejšima odgovoroma, namreč da je situacija "neprijetna, utrujajoča" ter da je "sprejemljiva, nekako gre", enakovredna (37 odstotkov : 36 odstotkov), je danes to razmerje povsem porušeno (50 odstotkov : 25 odstotkov). Razlika v osebnem doživljanju novih razmer je po enem letu torej občutna, vzrok za to je gotovo dolgotrajnost neobičajnih razmer vsakdanjega življenja, doživljanje pa se, ne glede na cepiva, večji delež prekuženosti in postopno sproščanje ukrepov, ne spreminja. Iz tega lahko sklenemo, da bo vračanje v "normalnost" bolj ali manj dolgotrajen proces.
Strah pred dolgotrajnostjo razmer in pred gospodarskimi posledicami višji
Med ponujenimi odgovori na vprašanje o osebnem doživljanju epidemije je na prvem mestu prevladal strah pred dolgotrajnostjo, torej odgovor "bojim se, da se to ne bo kmalu končalo", ki ga danes navaja 60 odstotkov vprašanih, pred letom dni dobrih 50 odstotkov. Podobno pogosteje se navaja tudi strah pred gospodarskimi posledicami, ki ga danes navaja 50 odstotkov, pred letom dni 40 odstotkov. Pred enim letom, 11.‒12. marca 2020, je sicer na prvem mestu prevladala "skrb za družino", ta odgovor je takrat izbralo skoraj tri četrtine vprašanih (73 odstotkov), pretekli konec tedna pa dobra polovica (52 odstotkov). Občutno manj, glede na leto poprej, je tudi navedb "skrbi me za moje zdravje", ta odgovor zdaj izbira dobra tretjina (34 odstotkov), pred letom dni 44 odstotkov. Precej očitno torej v ospredje stopajo sekundarne, nezdravstvene posledice epidemije.
Zaskrbljenost ni nikoli zares popustila
Na preprosto vprašanje "Ste vi osebno zaskrbljeni zaradi širjenja novega koronavirusa?" večji del leta več kot polovica vprašanih vztraja na bolj zaskrbljeni strani. Najvišjo stopnjo zaskrbljenosti smo izmerili konec marca lani, 87 odstotkov bolj ali zelo zaskrbljenih je bilo takrat, pod 50 odstotkov pa je ta delež za kratek čas padel samo v eni od meritev, sredi junija lani, ko je znašal 47 odstotkov. Zadnji konec tedna je delež bolj zaskrbljenih znašal 71 odstotkov, kar je podobno visoko kot na začetku marca 2020, delež sicer spet narašča od začetka februarja.
Namera cepljenja počasi raste, zaupanje v cepiva deljeno
Čeprav smo v zadnji meritvi izmerili nekoliko nižjo namero cepljenja, pa razlika ni takšna, da bi že lahko govorili o ustavitvi ali celo spremembi trenda, oziroma je za kaj takega vsekakor prezgodaj. Delež cepljenih in tistih, ki izražajo namero, je v zadnji meritvi znašal 54 odstotkov (dva tedna pred tem 57 odstotkov). Spomnimo, v prvi meritvi sredi novembra lani je namero za cepljenje izražalo 43 odstotkov vprašanih. Smo pa tokrat preverili percepcijo oziroma zaupanje v cepiva različnih proizvajalcev. Verjetno jih ni bilo veliko, ki so marca lani predvideli, da bomo leto dni pozneje lahko merili zaupanje v cepiva že šestih različnih proizvajalcev, ki se trenutno uporabljajo v različnih delih sveta.
V Sloveniji najvišje zaupanje vliva cepivo Pfizer-BioNTecha, tudi sicer prvo potrjeno s strani Evropske agencije za zdravila. Da temu cepivu najbolj zaupajo, odgovarja 27 odstotkov vprašanih, še dodatnih 18 odstotkov ga navaja na drugem ali tretjem mestu, skupaj torej 45 odstotkov vprašanih, ki bi, če bi lahko izbirali, izbrali to cepivo. Sledi nedavno najavljeno cepivo podjetja Johnson & Johnson (cepivo z eno dozo), s skupno 33 odstotki izbire (13 odstotkov na prvem mestu), nato pa precej izenačena Moderna (skupaj 28 odstotkov, na prvem mestu 5 odstotkov), ter Astrazeneca (skupaj 27 odstotkov, na prvem mestu 8 odstotkov). Ruskemu Sputniku zaupa 15 odstotkov vprašanih, kitajskim cepivom pa le 4 odstotki vprašanih. Šest odstotkov se jih ni moglo odločiti oziroma so odgovorili, da vsem enako, dobra tretjina, to je 36 odstotkov vprašanih, pa je odgovorila, da ne zaupajo nobenemu od navedenih cepiv.
Opomba: Večina vzorca meritve, več kot 95 %, je bila izvedena do sobote, pred objavo novice o začasni zaustavitvi cepljenja s cepivom Astrazeneca v Avstriji, ki bi utegnila vplivati na zgoraj navedene rezultate.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje