Domače TV-postaje, njihovi spletni portali in družbeno omrežje Facebook ostajajo najpogostejši viri informiranja o aktualnih dogodkih v zvezi s koronavirusom in epidemijo, ugotavlja Valicon. Okoli petina vprašanih spremlja navedene vire večkrat dnevno, glede na stanje v drugi polovici aprila 2020 pa se je pogostost nekoliko znižala le pri spremljanju informacij na omrežju Facebook. Sledijo radijske postaje, dnevni časopisi in njihova spletna mesta ter Youtube, ki jih večkrat dnevno spremlja približno ena desetina vprašanih. Med temi se je glede na april 2020 pogostost nekoliko znižala le pri spremljanju informacij po kanalih Youtube .

Nižja pomembnost uradnih, višja pomembnost neuradnih virov informiranja

Glede na pomembnost vira pri informiranju o epidemiji in aktualnih dogodkih anketiranci na prvo mesto postavljajo zdravniško stroko (46 odstotkov), sledijo televizijske oddaje (44 odstotkov). Kot ugotavlja Valicon, so te v primerjavi z aprilom lani izgubile dokajšen del pomembnosti, saj je razlika glede na tisto obdobje –12 odstotnih točk, zdravniška stroka je medtem izgubila štiri odstotne točke. Sledijo "člani ožje družine (partner, starši sorodniki)", ki jih kot pomemben vir navaja tretjina vprašanih, ta delež pa je v primerjavi z aprilom 2020 višji kar za deset odstotnih točk.

Podobno rast pomembnosti doživljajo tudi "ožji prijatelji in znanci" (s 13 odstotkov na 19 odstotkov), medtem ko so največ pomembnosti kot vir informacij o epidemiji in aktualnih dogodkih izgubili "vlada in njeni predstavniki", pomembnost tega vira se je znižala kar za 14 odstotnih točk, s 33 odstotkov na 19 odstotkov, ter se tako izenačila z "ožjimi prijatelji in znanci". Glede na prvi val epidemije je torej leto dni pozneje pomembnost uradnih virov informiranja bistveno nižja, ravno obratno pa velja za neuradne vire informiranja, kar je zagotovo ena od najzanimivejših in verjetno tudi bolj indikativnih sprememb pri dojemanju epidemije v drugem valu.

Po presoji anketirancev imajo na njihova mnenja največji vpliv strokovnjaki

Na vprašanje "Kdo ima najpomembnejši vpliv na oblikovanje vaših mnenj in stališč do aktualne situacije?“ skoraj polovica sodelujočih v Valiconovih raziskavah najpogosteje izbira odgovor "slovenski strokovnjaki in institucije" (44 odstotkov), sledijo "slovenski mediji". Oba vira vpliva sta sicer izgubila po devet odstotnih točk glede na stanje pred letom dni. Že na tretjem mestu so "člani ožje družine" (33 odstotkov, brez spremembe), najvišjo rast pa tudi tu dosegajo "ožji prijatelji, znanci", s skoraj eno četrtino odgovorov (23 odstotkov) in občutno rastjo devetih odstotnih točk glede na april 2020. Tudi tu je razviden večji vpliv neuradnih virov informacij.

Na Valiconu ob tem opozarjajo, da pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati, da gre za subjektivno presojo, ki je lahko v takšnih primerih podvržena fenomenu družbeno (ne)zaželenih odgovorov, poleg tega je vprašanje tudi, koliko se posameznik sploh zaveda, kaj vse in koliko vpliva nanj, zato so v takšnih primerih bolj kot absolutni deleži pomembne razlike glede na predhodno obdobje.

Spremljanje in dejavnosti na spletu manj intenzivne kot spomladi

Več kot dve petini vprašanih (44 odstotkov) še vedno vsaj enkrat dnevno spremlja novice uradnih institucij na področju zdravstva, a je ta odstotek precej nižji, kot je bil aprila lani, ko je znašal skoraj 60 odstotkov. Sporočilom predsednika vlade vsaj enkrat dnevno sledi dobra petina vprašanih (šest odstotnih točk manj kot aprila). Na drugi strani lestvice pa je 7 odstotkov vprašanih, ki vsaj enkrat dnevno na spletu in družbenih omrežjih objavljajo lastna stališča glede epidemije, preračunano v število gre za približno 120 tisoč ljudi.

Tvorno udeležbo na dnevni ravni, v obliki komentiranja, všečkanja in drugih vrst odzivanja oziroma v obliki izražanja podpore ali nestrinjanja z vladnimi ukrepi izraža skoraj še enkrat toliko anketirancev, to je 15 odstotkov oz. v številu nekaj več kot 250 tisoč prebivalcev. Kot poudarja Valicon, te številke lahko razumemo tudi kot pojasnilo gibanja od uradnih proti neuradnim virom informiranja.

Facebook z več kot milijon uporabniki

Po najnovejših podatkih raziskave Media+, ki bodo objavljeni prihodnji teden, ima v Sloveniji med 16. in 74. letom starosti uporabniški račun oz. profil na omrežju Facebook več kot milijon ljudi, natančneje 1.050.000. Sledi mu Instagram z dobrih pol milijona oz. 567 tisoč ljudmi. Omrežje Instagram je sicer imelo največjo rast glede na leto 2019, indeks rasti je 126. V omrežju Twitter ima (vsaj en) uporabniški račun 229 tisoč oseb od 16 do 74 let starosti, kar je dobrih 20 tisoč več kot leto poprej, a je pogostost uporabe v tem primeru bistveno nižja kot v primeru vodilnih omrežij, zato je dejanski doseg tega omrežja precej nižji.

Opomba: Podatki se nanašajo na drugo polovico leta 2020, gre za anketno oceno (vzorec n=4.928), za izračun števila je uporabljen podatek o številu uporabnikov medmrežja v Sloveniji (SURS, 2020). Ker gre za anketno oceno, podatki odstopajo od podatkov od dejanskega, tehnično izmerjenega števila uporabniških računov.