Poslanci so s 45 glasovi za in 36 proti odločili, da naj ustavno sodišče odloči, ali je referendum o družinskem zakoniku, ki ga zahteva Civilna iniciativa za družino, ustavno nesporen. Z jutrišnjim dnem bo tako zadržano zbiranje podpisov za razpis referenduma, če bo ustavno sodišče zahtevo DZ-ja zavrnilo, pa se bo zbiranje podpisov nadaljevalo naslednji dan po objavi odločitve ustavnega sodišča v Uradnem listu.

Ustavno presojo zakonika so zahtevale poslanske skupine SD-ja, LDS-a, Zaresa, DeSUS-a in nepovezani poslanci. Prepričani so namreč, da bi z odložitvijo sprejetja tega zakonika še naprej obstajale neustavne posledice za istospolne partnerske skupnosti.

"Definicija družine v zakoniku je ideološko nevtralna"
Andreja Črnak Meglič (SD) je v imenu predlagateljev ustavne presoje uvodoma zatrdila, da je za pobudnike referenduma sporna predvsem široka definicija družine, ki jo vsebuje družinski zakonik, vendar ta po njenem mnenju tradicionalne družine ne razvrednoti in ne ogroža. Kot pravi, je definicija družine ideološko nevtralna in upošteva več oblik družine. Zatrdila je še, da želijo pobudniki razpisa referenduma le omejevati pravice določenim skupinam prebivalcev, kar se ji zdi nedopustno.

"Cilj nasprotnikov družinskega zakonika je, da tradicionalni družini zagotovijo poseben status glede na druge oblike partnerskih skupnosti, ki bi jim še naprej onemogočali uveljavitev ustavno zagotovljenih pravic," pa je zatrdila njena strankarska kolegica Majda Potrata in dodala, da je pobuda za referendum o družinskem zakoniku nedopusten poseg v človekove pravice.

France Cukjati je poudaril, da SDS ne bo podprl ustavne presoje referenduma, saj menijo, da je ta potreben, kajti, kot pravi, glede zakona, katerega sprejetje bi pomenilo razvrednotenje družine in zakonske zveze, mora zadnjo besedo imeti ljudstvo, in ne politika.

Povedal je, da družina, kot je določena v ustavi, nesporno pomeni skupnost staršev in otrok, saj je taka definicija določena v še veljavnem zakonu. Meni, da je država dolžna varovati družino, kot jo določa ustavo, saj je ta osnovna celica narodovega obstoja.

Definicija družine v družinskem zakoniku, ki enači družino z istospolno skupnostjo in ji odvzema spolno bipolarnost, s tem pa tudi možnost rojevanja otrok, pa po Cukjatijevih besedah zanemarja varovanje materinstva in očetovstva, ki bi ga morala izvajati država. Dodal je še, da zakonik temelji na sprevrženem vrednostnem konceptu.

Vilerjeva: Zakonik bistveno spreminja razumevanje družine
Sara Viler (SNS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala, da družinski zakonik vsebuje vrsto dobrih rešitev, vendar je kljub vsemu v nekaterih delih za njihovo stranko nesprejemljiv, saj bistveno spreminja razumevanje družine. Poudarila je, da se ne morejo strinjati z definicijo družine, ki definira različne oblike družinskih skupnosti. "Referendum je ustavna pravica, prek katere se uveljavlja ljudska suverenost. Pobude za ustavno presojo ne bomo podprli," je sklenila.

Borut Sajovic (LDS) je poudaril, da bo njihova stranka podprla ustavno presojo, saj o človekovih pravicah ni mogoče glasovati na referendumu. Vprašal se je, kako se počutijo ljudje, ki zaradi smrti staršev ali partnerjev ne morejo živeti v idealni družini, ko vidijo majice z napisi "Ponosen na mamo in očeta". "Tudi jaz ob napisu začutim bolečino, ker mi je očeta vzel rak," je dodal.

Predstavnik nepovezanih poslancev Vili Rezman je dejal, da bodo pobudo za ustavno presojo večinsko podprli. Ob tem je izpostavil, da se je naša družba ob vprašanju družinskega zakonika preveč polarizirala, pojavila pa se je tudi nestrpnost, zato je po njegovem mnenju naloga DZ-ja, da "umiri klimo".

Franco Juri (Zares) je dejal, da družinski zakonik ne jemlje tradicionalni družini, "za katero se svobodno odločajo vsi, ki v njo verjamejo", nobene izmed veljavnih pravic. Razlika je po njegovem mnenju le v tem, da zakonik širi te pravice na otroke in skupnosti, ki ne spadajo med tradicionalne oblike družine.

"Čudi nas oziroma nas pravzaprav zelo skrbi in razočara dejstvo, da pozivi k dejanski diskriminaciji na račun enega dela slovenske populacije in otrok, ki živijo zunaj tradicionalne družinske skupnosti, prihajajo ne le s strani ene izmed političnih strank tega parlamenta ali bolj ali manj spolitiziranih civilnih iniciativ ali posameznikov z očitnimi političnimi ambicijami, temveč tokrat neposredno in zelo udarno tudi s strani samega vrha slovenske Rimskokatoliške cerkve," je še dejal Juri.

Urh: Nismo tako odprti, kot si domišljamo
Jakob Presečnik (SLS) je dejal, da "enostavno ni res", da bi z uveljavitvijo družinskega zakonika prekinili zdajšnje neustavno stanje, saj sta po njegovem mnenju tako družinska zakonodaja kot zakon o istospolnih skupnosti v skladu z ustavo. "V SLS-u ne moremo mimo tega, da predlagatelji zavračajo bistvo pri sklepanju zakonske zveze, katere namen je ustvarjanje družine. Zakonik ne določa smisla in cilja zakonske zveze. Vsi vemo, da otrok potrebuje tako mamo kot očeta. Pomembno je, da ga za to pravico že v osnovi ne prikrajšamo," je poudaril.

Anton Urh (DeSUS) je izpostavil, da gre razprava o družinskem zakoniku pogosto čez mejo dobrega okusa, kar naj bi nas opominjalo, da nismo tako odrta družba, kot si domišljamo. Dejal je, da je čas, da se družinska zakonodaja prilagodi dejanskim razmeram. Ob tem je še poudaril, da je bistvena točka družinskega zakonika namenjena otrokom in zagotavljanju njihove koristi, "na kar pa vsi, ki zavlačujejo z njegovim sprejemom, pozabljajo, čeprav so jih polna usta pravic otrok".