Svoje mnenje pojasnjujejo s tem, da je to mogoče sklepati "iz dosedanjih aktivnosti pobudnikov za referendum Civilne iniciative za družine in pravice."
Poudarjajo, da gre pri konkretnem referendumu za vprašanje svobodne pravice do izbire in oblikovanja družinskega življenja, ta pa po njihovem mnenju v ničemer ne ogroža pravice drugih, niti pravice do svobodnega odrekanja na referendumu niti drugih ustavnih pravic. "Cilj referendumske pobude, ki želi samo omejevati pravice pri tem, pa ne ponuja hkratnega varstva pravic drugih, je nedopusten," je poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

"Neurejena družinska razmerja v veljavnem zakonu"
Družinska razmerja so zdaj urejena v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil že trikrat spremenjen in dopolnjen, so povedali na ministrstvu in poudarili, da "praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije kažejo, da so v zakonu še nekatere pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa da so še odprte možnosti za boljšo ureditev družinskopravnega področja".

Prepričani so, da z družinskim zakonikom celovito urejajo celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepijo vpliv države na odnose znotraj družine.

Dodaten razlog za sprejetje družinskega zakonika je po besedah direktorice direktorata za družino Ane Vodičar tudi prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, družbeni realnosti. Na ministrstvu so prepričani, da je z vidika pravne varnosti in predvidljivosti edini možni način za odpravo diskriminacije istospolnih parov sistemska ureditev, "kot to ureja družinski zakonik".

Argumenti ministrstva za ustavno presojo referenduma
Z referendumsko kampanjo, odložitvijo uveljavitve družinskega zakonika in morebitno zavrnitvijo zakona na referendumu bi po mnenju ministrstva lahko nastale protiustvne posledice.

Neuveljavitev zakonika bi pomenila, da ministrstvo ne bi izpolnilo obveznosti odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo protiustavnost določbe v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti glede dedovanja registriranih istospolnih partnerjev, trdijo na ministrstvu.

Svetlik pa je izpostavil še evropsko konvencijo o človekovih pravicah, o prepovedi kakršne koli diskriminacije v ustavnem prostoru, in poudaril, da sprejetje družinskega zakonika v ničemer ne ogroža pravice drugih, referendumska pobuda pa po njegovih besedah omejuje nekatere ustavno zagotovljene pravice.

"Smo pred nevarnostjo, da bi večina sistemsko diskriminirala pravice manjšin" pravi minister, ki je prepričan, da bi ustavno sodišče "ugotovilo podobne protiustavne situacije tudi v drugih predpisih, če bi prišlo do presoje ustavnosti".

"Vedeževalec Svetlik"
V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok so za MMC, na Svetlikove argumente za presojo ustavnosti referendumske pobude odgovorili, da se pripravljajo na 1. september, ko se bo začelo zbiranje podpor za razpis družinskega referenduma, "na katerem bodo ljudje lahko demokratično prvič v zgodovini izrazili svoje spoštovanje, priznanje in hvaležnost do dobrih mater in očetov ter njihove edinstvene vloge, ki je družinski zakonik ne priznava."

Svetlik po njihovem prepričanju "prelevil v vedeževalca, ki si jemlje pravico, da ve, kaj bo nekdo drug delal v prihodnosti in hkrati že tudi vrednostno sodi njegova dejanja." Po mnenju predsednika iniciative Aleša Primca ministrove današnje izjave pomenijo "grobo teptanje ustave, s tem, ko krati svobodo govora in temeljno demokratično pravico do referenduma." Primc upa, da so Svetlikove razloge in argumente proti referendumu slišali tudi ustavni sodniki.

V primeru, da bo "začetna" vladna koalicija sprejela zahtevo za presojo ustavnosti, bodo tudi v civilni iniciativi pripravili "svoje" argumente in jih posredovali Ustavnemu sodišču, je zatrdil Primc.