Sodniki so odločali, ali bi z odložitvijo uveljavitev zakona o izbrisanih ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Državni zbor je novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji sprejel marca letos.

SDS in SNS: Zakon bi imel posledice za proračun, koalicija: zakon bi imel protiustavne posledice
Slovenska demokratska stranka in Slovenska nacionalna stranka sta nato vložili zahtevo za razpis referenduma o zakonu, saj menijo, da bo ta finančno vplivala na državni proračun. Sledil je predlog koalicijskih poslanec, da se zahtevo za razpis referenduma pošlje v presojo ustavnemu sodišču, in predlog je bil v DZ-ju potrjen, saj menijo, da bi z uspelim referendumom nastale protiustavne posledice.

Če bo ustavno sodišče ugodilo predlagateljem ustavne presoje referenduma, ta ne bo razpisan, če ne, pa bomo državljani in državljanke odšli na drugi referendum letos.

Več kot 7.000 izbrisanih razlike
Ustavno sodišče je v okviru obravnave zahteve za presojo ustavnosti v začetku maja ministrstvo za notranje zadeve pozvalo, naj pojasni nekatere razlike med dopisi, ki jih je MNZ sodišču poslal aprila letos, in tistimi, ki so bili poslani leta 2003. Letošnji podatki MNZ-ja so namreč kazali, da je bila izbrisana 25.701 oseba, štetje iz leta 2002 pa je ugotovilo izbris 18.305 oseb. Na MNZ-ju so pojasnili, da je razlikanastala zaradi spremembe informacijskega sistema, spremembe upravljavca datotek in prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko.