Vlada je poslancem po nujnem postopku poslala v odločanje spremembe zakona o dodatnih intervencijskih ukrepih za leto 2012. Ti med drugim, ne glede na veljavne kolektivne pogodbe, predvidevajo zamik izplačila regresa v javnem sektorju za en mesec, in sicer z maja na junij, in omejitev višine regresa v državnih podjetjih.

"V tem času pa pričakujemo, da bo dosežen sporazum s sindikati glede višine tega regresa oziroma da bo DZ sprejel zakon o uravnoteženju javnih financ, kjer bo višina določena," je na seji pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.

Ker so jih sindikati na pogajanjih opozorili na visoke regrese v večini podjetij, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, so zato predlagali tudi, "da se tudi v teh podjetjih ne more izplačati regresa, ki presega višino minimalne plače." To bo veljalo omejeno časovno obdobje, podobno kot drugi ukrepi, je zatrdil. Po njegovih besedah tako ne gre za trajen poseg v dogovorjeno, temveč bodo omejitve, le dokler gospodarska rast ne bo presegla 2,5 odstotka.

"V državi ni izrednih razmer"
Pozitivna Slovenija je razpravo obstruirala, saj po besedah Janija Möderndorferja ni omogočena kakovostna obravnava. "V državi ni izrednih razmer, nobenega takšnega stanja, ki bi zahtevalo obravnavo po nujnem postopku, in to zakone, ki bi jih lahko obravnavali skupaj z rebalansom čez nekaj dni. To ne pomeni, da smo proti obravnavi teh predlogov in tudi ne, da se ne strinjamo z vsemi predlaganimi zakoni. Ne strinjamo pa se s tem, da je DZ postal tipka, kjer se brez razprave odloča o tem, kaj je dobro po mnenju vlade," je pojasnil.

"Smo v obdobju suhih krav"
Medtem pa so v SDS-u, SLS-u, DLGV-ju, DeSUS-u in SLS-u podprli predlagane spremembe zakona. "Vlada pošilja v sprejetje kratek in pregleden zakon. Rešitev je logična," je mnenje SDS-a opisala Romana Tomc. Spomnila je, da sta v preteklosti tako vlada kot Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države upravam državnih podjetih poslali priporočila o višini regresa, a se jih ta niso držala. Tako so si na primer v Novi Ljubljanski banki izplačali več kot 1.500 evrov regresa, čeprav je banka potrebovala državno dokapitalizacijo. "Treba si je vzeti nekaj časa in končati dialog o zmanjšanju porabe in nekaj narediti, da ne bodo podjetja, ki so v lasti države, čezmerno trošila sredstva," se strinja Bojan Starman iz Poslanske skupine Državljanske liste.

Marija Plevčak iz DeSUS-a je opozorila na to, da so nekatera podjetja v posredni ali neposredni državni lasti celo pohitela in si regres že izplačala, da bi se tako izognila tem zakonom. Takšno početje obsojajo tudi v NSi-ju, kjer po besedah Jožefa Horvata pozivajo nadzorne svete, naj opravijo svojo dolžnost, saj so odgovorni za odločitve uprav, ki niso konsistentne z javnofinančnim položajem. "Smo v obdobju suhih krav, delavci v gospodarstvu so ostali brez službe in dohodkov," je izpostavil Roman Žveglič iz SLS-a. "Ni čas za izgovore in iskanje krivcev ter brskanje po magnetogramih, kdo je kdaj kaj rekel. Treba je ukrepati," dodaja.

SD zakona ne bo podprl
Da je treba ukrepati, se strinjajo tudi v SD-ju, vendar nasprotujejo enostranskim posegom v dogovore. "Manjka ustrezen socialni dogovor, ki ga po našem mnenju ne bi bilo težko doseči, bi bilo pa to dragoceno glede na prihodnja pogajanja. Zdaj pa vlada in s sprejetjem tega zakona tudi DZ enostransko posegata v kolektivne dogovore. Temu smo se vse poslanske skupine, razen SDS-a, odpovedali," je povedal Matevž Frangež. Ob tem je spomnil na mnenje pravnika Rajka Pirnata, ki pravi, da delodajalci med letom ne morejo spreminjati višine regresov, zato je del predlaganih sprememb neustaven.

Potrdili tudi davčne zakone
Po nujnem postopku so poslanci sprejemali tudi noveli zakonov o dohodnini in davku od dohodka pravnih oseb, ki naj bi omogočili zagon gospodarske rasti. Z njimi naj bi tuji vlagatelji dobili sporočilo, da je Slovenija država, v katero se izplača vlagati.

Finančni minister Šušteršič je poslancem pojasnil, da gre pri zakona o davku od dohodkov pravnih oseb za poviševanje dveh olajšav, ki jih uveljavljajo osebe, ki opravljajo dejavnost oz. samostojni podjetniki. Uvedbi bi 100-odstotno olajšavo na vlaganje v v raziskave in razvoj, olajšava za investicije pa se povišuje s 30 na 40 odstotkov. Prav tako bodo postopno znižali stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, dokler se leta 2015 ne pride do 15-odstotne stopnje. Ta davčna sprememba naj bi po besedah ministra povečala zaposlenost.

Pogajanja o dodatnem davčnem razredu
Predlog novele zakona o dohodnini je sprva predvideval spremembo dohodninske lestvice, da bi se povišala davčna osnova za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni davčni stopnji. A je matični odbor za finance in monetarno politiko v ponedeljek ta predlog z črtal iz zakona. Bo pa vlada socialnim partnerjem ponudila možnost pogovarjanja o dodatnem četrtem davčnem razredu s stopnjo med 45 in 50 odstotki z začetkom meje razreda med 60.000 in 100.000 evri.

V SD-ju menijo, da je predlagana pot javnofinančne konsolidacije napačna. Poslanec Frangež pravi, da bi morala vlada vse sile usmeriti v odpravljanje strukturnih neravnovesij v javnih financah. Dolg po njegovem mnenju narašča zaradi virov nestabilnosti, kot sta pokojninski sistem in siva ekonomija. Toda v koaliciji menijo, da so tudi predlagane novele korak k izboljšanju gospodarskega položaja v državi, in so zato novelo podprli.

Niso pa podprli dopolnila SD-ja, ki je predlagal dodaten dohodninski razred na ravni 60.000 evrov bruto letno. S tem bi po njihovem prepričanju bolj obdavčili bogatejše, posledično pa naj bi se v državni proračun letno steklo 40 milijonov evrov.