V azilnem sistemu je trenutno več kot 600 ljudi. Od teh jih 350 biva v azilnem domu in njegovih izpostavah, približno 50 na drugih naslovih, več kot 200 pa jih čaka v sprejemnici na podajo prošnje.

Razmere so skrb vzbujajoče zlasti v sprejemnici, kjer je sicer prostora le za okoli 20 ljudi. Številni so zato nastanjeni v skupnih prostorih, stanje opisuje Faila Pašić Bišić iz Društva UP, ki prosilcem nudi psihosocialno pomoč: "Namestili smo dodatna ležišča, postelje, ki so lahko uporabne in postavljive in tako omogočajo prost počitek in čakanje na prvi razgovor."

Sprejemni prostori so polni, ker notranje ministrstvo en mesec ni sprejemalo prošenj za azil. Ljudje, nekaj je takih, ki na podajo prošnje čakajo že od konca marca, so kljub težkim razmeram mirni, vendar tudi precej neučakani.

"Nekako iščejo odgovore na vprašanje, kdaj bodo informirani oziroma, kdaj bodo imeli svoj osebni razgovor, kdaj bodo lahko zaživeli neko bolj umirjeno življenje in kdaj se bodo sprostile meje, da bodo svojo pot nadaljevali naprej," pravi Pašić Bišićeva.

Razmere v azilnem domu si bo ogledal varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je pristojne na notranjem ministrstvu že opozoril, da bi prošnje za mednarodno zaščito tudi v času epidemije morali sprejemati, saj gre za nujno zadevo.

"Opozarjamo tudi na to, da nastanitev velikega števila oseb v sprejemnih prostorih azilnega doma in drugih nastanitvenih kapacitetah že po naravi lahko predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, kar še dodatno priča v prid stališču, da bi bilo treba sprejem prošnje za mednarodno zaščito šteti za nujno zadevo," poudarja Svetina.

Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da od prvega maja prošnje za azil spet sprejemajo, postopki potekajo ustno, na dan sprejmejo do 20 prošenj. Ranljive skupine prebežnikov pa so prošnje lahko vlagale ves čas.