Sorodna novica DZ v sredo o zakonu o RTV Slovenija, vložena preiskava strankarske propagande

Predlog po besedah Tamare Vonta iz Gibanja Svoboda sledi viziji, ki si jo je zastavila prihodnja koalicija, ter potrebnim spremembam, ki so jim volivci izrekli večinsko podporo na državnozborskih volitvah.
Kot je dejala v imenu predlagateljev, bodo ministrstva z reorganizacijo vitkejša in operativna, spremembe pa sledijo načelu bolj odzivnega in operativnega ustroja nove vlade. Ta bo po njenih besedah zato lahko učinkoviteje izvajala zastavljene politike. Ob tem je poudarila, da novela nima nobenih finančnih posledic za proračun, saj bodo nova ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirjev. "Dodatnega zaposlovanja kadrov, kot si ga je z nekaj sto razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila vlada v odhajanju, mi ne načrtujemo," je še dodala.

Opozicija kritična do razreza

Sorodna novica V Levici enotedenski referendum o vstopu v vlado, Pahor čaka na sogovornike iz DZ-ja

Mnenja, da bo prihodnja vlada zaradi reorganizacije učinkovitejša, pa ne delijo v SDS-u in NSi-ju, ki bodo, kot kaže, v tem mandatu v opoziciji. Po besedah poslanca SDS-a Tomaža Lisca novela "kaže ambicijo vlade, da bo delala manj učinkovito in manj operativno".

Precej očitkov je bilo v razpravi namenjenih ustanovitvi novega ministrstva za solidarno prihodnost. Poslanko NSi-ja Vido Čadonič Špelič je denimo zanimalo, kaj bo bistvo delovanja tega ministrstva, saj so po njenih besedah vsebine z različnih ministrstev zelo različno umeščene v ta resor.

Na te očitke je odgovorila poslanka Levice Nataša Sukič, ki je opozorila, da pri nas manjka solidarna skrb za človeka, ne v prvi vrsti za kapital. "Tokrat je pač človek v ospredju, in to bo tisto, s čimer se bo ukvarjalo novo ministrstvo," je poudarila. "Koalicija je tista, ki sestavlja novo vlado, ne opozicija," pa je opozorila Vonta.

Pred odločanjem o vsebini zakonskega predloga so člani skupnega odbora sprejeli še dopolnila, s katerimi so poslanci Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice povzeli pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Zavrnili pa so dopolnila, ki jih je predlagal Lisec in z njimi predlagal ohranitev zdajšnje organizacijske strukture vlade.

Neustrezen zakonodajni pristop

Zakonodajno-pravna služba je sicer načelno še opozorila na neustreznost zakonodajnega pristopa, po katerem se spremembe delovnih področij urejajo v zakonu o vladi, ne pa v zakonu o državni upravi. Kot so opozorili v mnenju, bo tega, če bo novela zakona o vladi sprejeta, treba spremeniti čim prej.

Kaj sploh določa predlog zakona

Po predlogu, o katerem bo DZ odločal na izredni seji v sredo, bodo vlado sestavljala ministrstvo za finance, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za varstvo narave in prostor, ministrstvo za podnebje in energijo, ministrstvo za vzgojo in šolstvo, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in ministrstvo za kulturo. Poleg 19 ministrstev bo del vlade še urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Najverjetnejši mandatar Robert Golob je že napovedal, da bo imela vlada tri podpredsednike, poleg prvakov SD-ja Tanje Fajon in Levice Luke Mesca bo to še Danijel Bešič Loredan, kandidat za ministra za zdravje.