Foto:
Foto:
Gabrovec: Varčevalci naj se obrnejo na Hrvaško.
Rudolf Gabrovec: Denarja iz podružnice ni bilo v Sloveniji.

To je po poročanju Radia Slovenije ugotovitev pravnega mnenja, ki ga je glede vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v Zagrebu pred pol leta pripravil zasebni Inštitut za evropsko pravo, s katerega so umaknili oznako zaupno.

Visoki predstavnik za nasledstvo Rudolf Gabrovec je vsem ministrom poslal pismo s stališči glede tega vprašanja in med drugim poudaril, da med državama pri tem ni možen kompromis na osnovi pravnih dejstev, so pa "možni koraki".

Po besedah Gabrovca je možna rešitev, da se za poplačilo varčevalcev uporabijo terjatve Ljubljanske banke banke do hrvaških podjetij. Kot je pojasnil hrvaški varčevalci terjajo okoli 170 milijonov evrov, okoli 270 milijonov evrov pa je obveznosti hrvaških podjetij.

Radio Slovenija dodaja, da je predlog, da se tako poplačilo omogoči preko odprtja nekakšnega prehodnega računa, Slovenija ponudila Zagrebu ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Ljubljani. Sodeč po nedavni izjavi premierja Antona Ropa Hrvaška predloga ni sprejela.

Gabrovec: Varčevalci naj se obrnejo na Hrvaško
V pogovoru za Televizijo Slovenija je Gabrovec pojasnil, da bo omenjeno pravno mnenje javnosti dostopno v četrtek. Šele potem bi ga lahko Slovenija posredovala Mednarodnemu denarnemu skladu in Banki za mednarodne poravnave, kar je sicer Gabrovec napovedal že januarja. Po njegovih besedah imajo hrvaški varčevalci nekdanje podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu za rešitev vprašanja svojih vlog dve možnosti - da počakajo, da bo ta podružnica lahko poplačala obveznosti iz izterjanih terjatev, ali pa da se obrnejo na garanta, "ki je po našem prepričanju Hrvaška," je dejal Gabrovec.

Denarja iz podružnice ni bilo v Sloveniji
Zatrdil je tudi, da slovenske države ni moč proglasiti, da je zavezana za kakršno koli plačilo. "V Republiki Sloveniji ni bilo nikoli nobenega denarja iz te podružnice, ne v privatnem ne v državnem sektorju. Ustavni zakon je točno omejil teritorij, na katerem RS prevzema jamstvo nekdanje federacije, in to je teritorij RS-a," je trditev pojasnil Gabrovec. Po njegovi oceni je tudi nerazumno, da je hrvaška država, ki je prevzela jamstva za večino svojih bank, izpustila iz jamstva samo določen segment prebivalstva, ki ni mogel dokazati hrvaškega državljanstva.