Lani se je s posebej težkimi zadevami gospodarskega in organiziranega kriminala – vključno z bančnim kriminalom – v Ljubljani ukvarjalo 18, v Mariboru osem, v Celju štirje in Kopru pet sodnikov.

Od skupaj 135 specializiranih zadev jih je skoraj 80 pripadlo ljubljanskim sodnikom, ki komaj še zmorejo, opozarja predsednik sodišča Marjan Pogačnik: "En velik proces lahko traja leto ali dlje." Zato meni, da bi bilo dobro, "da je takrat sodnik praktično izključen iz rednega – da tako rečem – pogona."

Hitrejše oblikovanje prakse – in umik iz lokalnega okolja
Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je prepričan, da bi se zadeve – tudi s področja bančnega kriminala – lahko premaknile hitreje, če bi za to imeli eno samo sodišče: "Če bi mi imeli določeno število sodnikov na enem mestu – pa kakor koli naj se to sodišče imenuje –, ki bi obravnavalo zgolj zadeve z gospodarskega, korupcijskega kriminala, bi se ti sodniki specializirali, hitreje bi se sodna praksa ustvarila in določeni primeri bi bili povlečeni iz lokalnega okolja, kar je tudi pomemben vidik v Sloveniji."

Mogoča rešitev se nakazuje – državni sekretar Darko Stare tako pojasnjuje: "Ena izmed rešitev, ki se nakazujejo, je ustanovitev centraliziranega oz. centralnega, specializiranega sodišča za področje najzahtevnejših kazenskih postopkov oz. kazenskih zadev."

Je to sploh izvedljivo?
A ne samo za bančni kriminal, kot predlaga NSi, ampak za ves gospodarski in organiziran kriminal. Ključno vprašanje pa je, kako, saj ni mogoče iz štirih oddelkov enostavno narediti enega. Ključni cilj je: razbremenitev sodnikov dela na drugih zadevah in zagotavljanje enotne sodne prakse. Rešitev je že omenjeni en oddelek, ali je izvedljiva, pa še ni popolnoma jasno.