Vlada je predlog novega zakona o medijih prejšnji teden na dopisni seji poslala v obravnavo v DZ. Ustvarjalka spletnih vsebin, sicer članica SDS-a, Zala Klopčič je nato objavila peticijo "proti vmešavanju politike v medije in socialna omrežja", s katero je vlado pozvala, naj nemudoma umakne predlog zakona o medijih.

Vlado je v peticiji tudi nagovorila, naj tako nedemokratičnih zakonov, kot je omenjeni predlog, ne vlaga. Zakon bo po njenem mnenju "zamajal svobodo govora in neodvisnost medijev". Klopčič je pri tem zatrdila, da bo "medij vsak, ki prek neke platforme širi svoje informacije, mnenje ali izobražuje sledilce. Tako se bodo v razvid medijev morali vpisati vsi podkasterji, vplivneži, vlogerji in drugi."

Sorodna novica Ali sta Tina Gaber in Zala Klopčič medij? Kaj vse prinaša predlog medijskega zakona?

Vrečko: Zdi se, da zakona niso prebrali

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi za medije dejala, da želijo s peticijo diskreditirati delo vlade in Levice. "Zdi se, da zakona niso prebrali ali ga ne razumejo," je povedala. Znova je poudarila, da je navedba, da se bo moral vsak vplivnež vpisati v razvid medijev, lažna.

V Odmevih je v pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek ministrica znova zavrnila kritike, da zakon enači vplivneže in medije: "Vplivneži so zelo jasno definirani. In tudi mediji. Vsak vplivnež absolutno ni medij. Zakon o medijih je namenjen medijem. Zgolj tisti majhni delčki, ki se dotikajo pozivanja k sovražnosti, nasilju, terorističnim dejanjem, ki govorijo o zaščiti otrok in o oglaševanju, so namenjeni tudi spletnim vplivnežem. Ni pa vsak uporabnik spleta tudi vplivnež. Vplivnež je tisti, ki želi svojo dejavnost monetizirati," je zatrdila in nato dodatno pojasnila, da pri tem ni bistveno število sledilcev, ampak "gre za monetizacijo delovanja na spletu": "Ni pomembno število sledilcev, pomemben je način dela, torej prodaja, oglaševanje itd."

"Skrajen primer lažnih novic"

V Odmevih je Vrečko še dejala, da je bila omenjena informacija, ki je zaokrožila, "skrajen primer lažnih novic, dezinformacij": "Še enkrat jasno povem: medijski zakon je namenjen medijem in v celoti regulira medijsko delovanje in shemo. Vplivneže pa pravzaprav s tem ločuje: imamo medij, imamo vplivneže in s tem je črta mnogo jasnejša, kot je bila do zdaj," je zatrdila.

Kaj prinaša zakon?

Ministrstvo v predlogu zakona predlaga nov register, s katerim nadomešča dozdajšnji medijski razvid. Predlaga, da izdajatelji medijev pristojnemu ministrstvu sporočijo številne podatke – poleg imena medija, odgovornega urednika in virov ter načina financiranja medija tudi lastnike izdajatelja in znesek prejetih sredstev od javnih subjektov ter državnega oglaševanja. "Razvida 'influencerjev' pa ni in tudi ne bo," je danes dejala Vrečko.

Kot navaja predlog zakona, želijo z razvidom zagotoviti preglednost "delovanja, upravljanja, lastništva in financiranja medijev", da bi uporabniki prepoznali nasprotja interesov, zagotoviti odvračanje od posegov v uredniško neodvisnost ter prispevati k bolj kakovostnim medijem.

Sorodna novica Vlada potrdila predlog zakona o medijih: "Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi"

Ministrica je poudarila, da predlog zakona v drugem členu navaja, da zakon velja za medije. Te predlog med drugim opredeljuje kot storitev, katere namen je periodično zagotavljanje ali razširjanje programskih vsebin, za katere je uredniško odgovoren izdajatelj medija z namenom obveščanja, izobraževanja, zabave, vplivanja na javno mnenje ali trženja uporabnikov.

Kateri členi bodo veljali za vplivneže?

Predlog zakona prvič vpeljuje tudi izraz vplivnež. Opredeljuje jih kot ustvarjalce spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo.

Bodo pa določeni členi predloga zakona res veljali tudi za vplivneže. Gre za določbe o razkritju nasprotja interesov, prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, o zaščiti otrok ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov, navaja predlog.

"Če nekoga skrbi, da ne bo več mogel pozivati k nasilju, terorizmu in kaznivim dejanjem, je to tudi vzrok za skrb," je ob tem dejala Vrečko.