Kot so navedli, zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva prispevno stopnjo v vrednosti enega odstotka, prispevek pa bi plačevali tako delavci in delodajalci kot tudi upokojenci, ob tem pa sistem dolgotrajne oskrbe še vedno ni ustrezno vzpostavljen. Po njihovem mnenju se upravičeno pojavljajo dvomi, ali bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začela veljati 1. julija, dejansko zaživela ali bo ostala zgolj mrtva črka na papirju. Pri tem pa bo vlada pobirala prispevek, ne da bi zagotovila izvajanje uzakonjenih pravic.

Sorodna novica GZS: Gospodarstvo je vedno bolj obremenjeno, na obljubljene razbremenitve pa še kar čakamo

Poleg tega se domovi za starejše po njihovem opozorilu spopadajo z resnimi finančnimi in kadrovskimi težavami, ki jih vlada ne rešuje.

Ob tem so navedli, da je med tistimi, ki skrbijo za svoje družinske člane, največ prav upokojencev, ki pa po novem zakonu ne morejo dobiti statusa oskrbovalca in pripadajočih pravic. Če pa bi ostal v veljavi zakon prejšnje vlade Janeza Janše, bi bil upokojeni partner, ki skrbi za ženo ali moža, upravičen do tega statusa. Zakon je torej enemu od upokojenih partnerjev omogočal pridobitev statusa oskrbovalca družinskega člana, česar zakon vlade Roberta Goloba ne omogoča, so kritični.

Po njihovi ugotovitvi Golobova vlada uvaja le več novih davčnih obremenitev, vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom, ki dodatno poslabšujejo socialni in gmotni položaj državljanov, še posebej upokojencev. Obvezni zdravstveni prispevek 35 evrov mesečno se bo prvič uskladil 1. marca in bo predvidoma znašal 37,17 evra. Poleg tega so navedli, da bo prispevek za dolgotrajno oskrbo dodatno obremenil plače zaposlenih in delodajalce. Vse te poteze v SDS-u vidijo v nasprotju z obljubami o razbremenitvi dela in v škodo ljudi in gospodarstva.

Poleg tega so spomnili, da vlada načrtuje uvedbo nepremičninskega davka, ki bo obremenil drugo in vsako naslednjo nepremičnino, in sicer "pod pretvezo povečanja dostopnosti stanovanj in razbremenitve dela".

Minister: Oddaja vloge s 1. julijem

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je za Radio Slovenija povedal, da od prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bodo odstopili. "Če ni prispevka, ni jasnega javnega financiranja, ni splošno dostopne dolgotrajne oskrbe." In če ni prispevka, tako Maljevac, pomeni, da bomo za dolgotrajno oskrbo plačevali iz svojega žepa – toda oskrba mora biti za vse, in ne zgolj za tiste, ki si to lahko privoščijo. Zato za predlog SDS-a pravi, da ne gre za pomoč upokojencem, pač pa za "brezsramno politično kampanjo na račun stiske upokojencev".

Minister je sicer že januarja napovedal vložitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi, po katerem bodo status oskrbovalca družinskega člana lahko dobile tudi upokojenci. Predlog naj bi jim omogočil oddajo vloge s 1. julijem.

Upokojenec, ki bo oskrbovalec, bo po njegovih besedah obravnavan tako kot vsi drugi upokojenci, ki znova vstopijo na trg dela. Glede na to mu bo poleg izplačila 1,2 minimalne plače v državi v skladu s pokojninskim zakonom za določeno obdobje pripadlo izplačilo dela pokojnine, ki bi jo prejemal, če se ne bi znova aktiviral. Upravičen bo do 21 dni dopusta, oskrbovana oseba pa bo v tem času v socialnovarstveni ustanovi.

Sorodna novica Kako poteka uresničevanje zakona o dolgotrajni oskrbi?

Gospodarstvo: Ne moremo privoliti v nov davek

Gospodarstvo je pred kratkim pozvalo k odlogu uveljavitve prispevka. To sta storili tako Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot Obrtno-podjetniška zbornica (OZS). "Ne moremo privoliti v nov davek, ki je, mimogrede, težek toliko, kot bi bil nameravani davek na nepremičnine, torej 600 milijonov evrov," je povedal predstavnik OZS-ja Blaž Cvar. In to vse, dokler se ne ve, kdo bo zaradi pomanjkanja kadra oskrbo sploh izvajal, kar označuje kot "misijo nemogoče".