Odbor DZ-ja za delo je na nujni seji za obravnavo na plenarni seji DZ-ja po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Proti dopolnjenemu predlogu ni glasoval nihče. Foto: DZ/Matija Sušnik
Odbor DZ-ja za delo je na nujni seji za obravnavo na plenarni seji DZ-ja po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Proti dopolnjenemu predlogu ni glasoval nihče. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev. Hkrati natančneje določa postopke za pošiljanje podatkov.

Prav tako podaljšuje zakonsko podlago za uporabo informacijskega sistema centrov za socialno delo, da bi bil tako omogočen nemoten potek obravnave in izdaje odločb. Ministrstvo za solidarno prihodnost želi s tem ukrepom zagotoviti, da časovnica za vzpostavitev novega informacijskega sistema ne bo vplivala na dostop do pravic iz dolgotrajne oskrbe.

Poleg tega predlog novele določa avtomatizem pri prehodu v sistem oskrbovalca družinskega člana za starše invalidne osebe. Tako bodo starši invalidne osebe lahko samodejno prehajali v sistem dolgotrajne oskrbe kot oskrbovalci družinskega člana brez dodatnih postopkov preverjanja in ocenjevanja upravičenosti.

Predlog po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca omogoča, da bo prenovljeni sistem omogočal lažji dostop do storitev, okrepil mrežo izvajalcev in zagotavljal finančno vzdržnost na dolgi rok. Ob tem je pozdravil koalicijsko dopolnilo, po katerem se dvig plač v domovih za starejše, dosežen s plačno reformo, ne bo prevajal v višje oskrbnine in stroške uporabnikov. Kritje razlike bo po ministrovih zagotovilih pokrito v državnem proračunu.

Danes potrjeni dopolnjeni predlog tako podaljšuje financiranje dodatnih stroškov dela pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev pomoči družini na domu, ki so nastali zaradi aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Z dodano pravno podlago pa tudi omogoča občinam, da z zdravstvenim domom, domom za starejše ali drugim javnim zavodom, ki ga je ustanovila država, sklenejo neposredno pogodbo za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu.

Kot dodatna varovalka za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti v sistemu dolgotrajne oskrbe je dodana obveznost ministrstva, da vsaka tri leta analizira izvajanje danes obravnavanega besedila. Dodana pa je tudi pravna podlaga za vpis v register ponudnika e-oskrbe, natančneje se določa vpis v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe in podrobneje opredeljuje vpis v register obstoječih izvajalcev socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki bodo postali izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu.

Predlog nedvoumno določa, da so vstopne točke za dolgotrajno oskrbo organizirane na sedežu vsakega centra za socialno delo. Naloge zunanjih strokovnjakov pa dopolnjuje z izdelavo ocene upravičenosti v pritožbenem postopku.

Med več sprejetimi dopolnili koalicije je denimo tudi dopolnilo, po katerem lahko minister na predlog direktorja centra za socialno delo za postopek uveljavljanja pravic določi drug center za socialno delo. Pogoj pa je, da mora biti očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali da so za to drugi tehtni razlogi.

V razpravi o dopolnilih je predsednik odbora Milan Jakopovič iz Levice pri dopolnilu koalicije, ki ga je minister posebej pozdravil, pojasnil, da bi se izvajalci brez takšnega določila lahko soočili z resnimi finančnimi težavami. To bi po njegovem svarilu ogrozilo kakovost in dostopnost storitev.

Alenka Helbl iz SDS-a pa je predstavila dopolnilo te poslanske skupine, po katerem bi bili oskrbovalci družinskega člana po zakonu o dolgotrajni oskrbi tudi upokojenci. Vendar pa je ministrstvo za solidarno prihodnost v sporočilu za javnost napovedalo, da na začetku leta 2025 sledi še sprejetje novele zakona, ki bo vključevala tudi takšno rešitev.

V sindikatu upokojencev zaradi težav pri dolgotrajni oskrbi pozivajo k sprejetju intervencijskega zakona
Sindikat upokojencev poziva vlado, naj pripravi interventni zakon za ustrezno plačilo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi

Skrajni čas je, da vlada predlaga interventni zakon, ki bo zaposlenim na področju dolgotrajne oskrbe takoj zagotovil ustrezno plačilo na podlagi predlogov Skupnosti socialnih zavodov, sicer bo sistem dolgotrajne oskrbe in domskega varstva starejših kolapsiral, menijo v sindikatu upokojencev.

"V Sindikatu upokojencev Slovenije smo resnično ogorčeni, ko ob naših predlogih za izboljšanje družbenega statusa starejših neprestano poslušamo, da morate skrbeti za vzdržnost javnih financ. Da, to počnete na plečih generacije, ki je v preteklosti s svojim delom, znanjem in izkušnjami ogromno prispevala k razvoju Slovenije v vseh pogledih, zdaj, ko je potrebna pomoči, pa ji jo odrekate v imenu skrbi za vzdržnost javnih financ," so zapisali v pismu vladi.

Spomnili so, da so že pred desetletjem začeli javno opozarjati, da brez ureditve pogojev dela in ustreznega plačila ne bo delavcev, delavk na področju dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi je nastajal dve desetletji, žal pa končno sprejeti zakon po njihovem mnenju ne rešuje težav. "V zvezi s plačami se je čakalo na reformo plačnega sistema v javnem sektorju. To reformo smo končno dočakali, vendar ni prinesla ustreznih rešitev za delavke, delavce na področju dolgotrajne oskrbe. Domovi za starejše, izvajalci pomoči na domu opozarjajo na pomanjkanje osebja tako na pomoči na domu kot tudi v domovih za starejše, saj ni prijav na razpise," so dodali.

Ukrepi, ki jih vsebuje zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev, ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe po mnenju sindikata ne bodo rešili kadrovske krize, sploh ne takoj. Nujni so takojšnji ukrepi za zvišanje plačil zaposlenim, za povečanje kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene in socialne oskrbe. Ob tem vlado opozarjajo, da na različnih področjih pripravi interventni zakon takoj, ko oceni, da je treba rešiti težavo.

"Ne pristajamo na rešitve, da bi se zviševanje stroškov zaradi povečanja izdatkov za plače prenašalo v ceno oskrbe, v cene pomoči na domu. Ob navajanju izgub, ki jih imajo v domovih za starejše, naj opozorimo, da domovi za starejše ne smejo biti vlagatelji v gradnjo novih domov, v obsežne rekonstrukcije, to je zakonska obveza države," so opomnili v sindikatu upokojencev.

Slovenija je po izdatkih za dolgotrajno oskrbo še vedno pod povprečjem EU-ja, so dodali. Po navedbah sindikata so izdatki v Sloveniji za dolgotrajno oskrbo v letu 2020 znašali 1,07 odstotka BDP-ja, v EU-ju pa 1,3 odstotka BDP-ja, zato zavračajo opozorila o vzdržnosti javnih financ. "Sredstva proračuna je pač treba preusmeriti v dobro ljudi, v dobro starejših," so sklenili pismo vladi.