Glede na podatke raziskave Evroštudent pri nas tretjina študentov redno plačano delo opravlja v času predavanj, četrtina jih dela občasno, večina ‒ 42 odstotkov ‒ pa jih med študijskim letom ne dela. Študentsko delo ustreza vsem: študentom, ki lahko dodatno zaslužijo, delodajalcem, ki iščejo fleksibilnost, študentskim servisom, ki živijo od tega, pa tudi državi, ki na leto iz naslova študentskega dela pobere več kot 100 milijonov evrov davkov, dajatev in prispevkov.

Študenti delajo iz različnih razlogov. Največ zato, da si poleg kritja življenjskih stroškov lahko tudi kaj privoščijo; del jih dela zato, da si lahko pokrijejo življenjske stroške, nekateri nabirajo delovne izkušnje; drugi, ker menijo, da si brez plačanega dela ne bi mogli privoščiti študija; nekateri pa, ker morajo finančno vzdrževati druge.

Kot ključno nepravilnost študentskega dela Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo poudarja, da gre velikokrat " pri študentskem delu za prikrita delovna razmerja, kjer so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja in bi morali biti ti študenti dejansko zaposleni."

Levica za odpravo posredništva
Kot je znano, v Levici predlagajo odpravo posredovanja prek študentskih servisov in prenos na Zavod za zaposlovanje. Poslanec Levice Matej Vatovec jer ob tem poudaril, da je "bistvo zaščititi javni interes na tem področju, se pravi pripeljati dobičke, ki jih kujejo študentski servisi, v javno blagajno."

Predstavnica e-študentskega servisa Saša Praček pa ob tem poudarja, da gre po njihovem mnenju za "populističen ukrep, ki je neuresničljiv, saj grobi izračuni kažejo, da dodatnega denarja, ki se obljublja za štipendije, ne bo."

Podrobnosti zakonodaje ‒ na primer, kako bodo zaščitili študente pred nepoštenimi praksami delodajalcev ‒ v Levici ne razkrivajo. Pravijo, da je zakon v sklepni fazi in da ga bodo javnosti ter koaliciji predstavili v tem mesecu.