Na začetku so svoja stališča članom odbora predstavili tudi predstavniki zainteresirane javnosti, ki so se na lastno željo udeležili seje. Prvi pa je bil k besedi povabljen državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, ki je poudaril, da sta nadaljnji razvoj jedrskega programa države in pospešitev projekta JEK 2 visoka prioriteta te vlade.

Obenem pa je dejal, da predlagani referendum ni in ne more biti bianco menica za takšen projekt. "Projekt JEK-a 2 ima svojo časovnico. Znano je, kdaj se sprejemajo odločitve. Končna investitorjeva odločitev je načrtovana do leta 2028. Do takrat pa tako investitor kot vladni organi potrebujejo mandat za pripravo projektne dokumentacije, zapiranje finančne konstrukcije, izbor dobavitelja in sprejem vseh drugih strateških odločitev, ki bodo podlaga za sprejem končne odločitve," je dejal Levičar.

Spomnil je tudi, da je bila pred poletjem sprejeta resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ki so jo pripravili skupaj z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.

Gaja Brecelj iz Umanotere in Sara Kosirnik iz Greenpeacea sta se glede na povedano vprašali, zakaj sploh potrebujemo referendum, če je resolucijo o nadaljnji rabi jedrski energiji že sprejel DZ. "Gre za izsiljeni referendum za legitimizacijo izsiljenega projekta, za katerega niti investitor niti vlada ne vesta, koliko bo stal, kdo ga bo gradil, kdo financiral, kdo bo imel gospodarske koristi in kdo bo nosil finančno tveganje," je dejala Brecelj. Predstavnike vlade je ob tem pozvala, naj prisluhnejo svojemu ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru in poslancu Svobode Miroslavu Gregoriču, ki referenduma v tem trenutku ne podpirata.

"Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je poudarila, da vprašanje ponuja volivcem odgovor in da sploh ne gre za vprašanje," je na negativno mnenje službe spomnila Brecelj. Referendumsko vprašanje bi se po predlogu, ki ga obravnava odbor, sicer glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"

Sara Kosirnik je dodala, da tudi Greenpeace vprašanje in datum referenduma zavrača. "Večkrat smo slišali, da referendum ne daje bianco menice, temveč le mandat investitorju, da nadaljuje postopke. A zakaj imamo potem na mizi vprašanje, ki tega ne izraža?" je zbrane vprašala Kosirnik. "Skoraj neverjetno se zdi, da ljudi sprašujete, ali podpirajo "stabilno oskrbo". Seveda jo podpirajo. Težko je verjeti, da bo na referendumskem lističu zapisano takšno vprašanje," je še dejala Kosirnik in vprašanje označila za manipulativno in sugestivno.

Tudi Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj je vprašanje označil za neprimerno, celo protiustavno. Opozoril je tudi na pomanjkljive podatke v tem trenutku, predvsem pa Slovenija nima izdelanega scenarija za preskrbo zgolj z obnovljivimi viri, da bi se volivci lahko odločali med različnimi možnostmi. Podobno je opozoril tudi Matjaž Valenčič, prav tako iz Zveze ekoloških gibanj. "Preložitev referenduma ne bi vplivala na načrtovanje JEK-a 2, saj se ta načrtuje že od leta 2006, ko je bila sprejeta resolucija o nacionalnem razvoju energetskega programa, odkar Gen energija vodi to naložbo," je spomnil.

Zoran Kus je predlagal, da se referendum o JEK-u 2 zamakne za šest do dvanajst mesecev, kar je po njegovem mnenju dovolj, da bi v tem času neodvisna mednarodna institucija izdelala študijo oportunitetnih stroškov za dva scenarija energetske preskrbe Slovenije, eden bi predstavljal preskrbo z OVE-jem v kombinaciji z drugimi viri (npr. obstoječi NEK), drugi pa preskrbo z jedrsko energijo in OVE-jem.

Kus je namreč opozoril, da med drugim tudi poročilo o konkurenčnosti EU-ja Maria Draghija, v poglavju "Energija" opozarja na pasti zelo visokih cen elektrike iz novih jedrskih elektrarn in navaja, da so se cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn v zadnjem desetletju povečale iz 123 evrov na megavatno uro v letu 2009 na 180 evrov na megavatno uro v letu 2023".

Kus je ob tem dodal, da investitor Gen energija med drugim zavaja javnost pri potencialnih stroških financiranja JEK-a 2, saj navaja zelo nizke dva- do triodstotne stroške kapitala. "Takšni odstotki za visoko tvegano jedrsko industrijo v zahodnih državah ne obstajajo. Za visoko tvegane infrastrukturne objekte, kot so jedrski reaktorji, je v strošek financiranja, torej tako imenovani VAK, med pet in sedem odstotkov, v nekaterih državah celo med šest in osem odstotkov."

Seja o predlogu referenduma o JEK-u 2 po sporu med poslancema Svobode prekinjena

Že ob začetku seje se je vnel spor med predsednico in podpredsednikom odbora in poslancema Svobode Natašo Avšič Bogovič in Miroslavom Gregoričem.

Gregorič je namreč predlagal, da se seja obora zaradi odsotnosti ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra prestavi za en teden. Avšič Bogovič je pojasnila, da parlamentarna praksa, v primeru, ko odbor odloča o odloku o posvetovalnem referendumu, ne predvideva, da mora biti na sejo vabljen tudi pristojni minister, pač pa mora biti prisotna zakonodajno-pravna služba.

Seje odbora so se sicer udeležili tudi predstavniki zainteresirane javnosti in sekretar iz kabineta predsednika vlade Danijel Levičar. Kot je pojasnila Avšič Bogovič, je prejela več prošenj za udeležbo na seji in ker je seja javna, jim je ugodila. Gregorič pa je na to odvrnil, da je ugodila predvsem predstavnikom jedrskega lobija, za predstavnico jedrskega lobija pa je označil tudi Avšič Bogovič, ki je nato sejo odbora za 15 minut prekinila. Na seji so bili sicer med predstavniki javnosti prisotni tako zagovorniki kot nasprotniki skorajšnjega odločanja o JEK-u 2.

Odbor je predlog odloka, ki ga bo potrjeval DZ, pripravil na podlagi majskega sklepa DZ-ja o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki so ga vložili poslanci Svobode, SDS-a, NSi-ja, SD-ja in poslanca manjšin. Proti so bili v Levici, svoj podpis pod predlog sta umaknila poslanec Svobode Miroslav Gregorič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, navaja STA.

Koalicija je referendum sprva napovedovala za obdobje 2027–2028, ko naj bi bila sprejeta investicijska odločitev glede JEK-a 2. A je opozicijska stranka SDS v začetku leta vložila predlog za razpis referenduma. Po dogovoru parlamentarnih strank so ga umaknili in stranke, z izjemo Levice, so ga nato vložile skupaj.

Pobudniki referenduma so maja ob sprejemanju sklepa o razpisu referenduma in resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji poudarjali, da je treba odločitev glede JEK-a 2 sprejeti čim prej, da gre za strateško vprašanje, saj mora država ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov, da ne bi bila preveč uvozno odvisna.

Nasprotniki referenduma že v letošnjem letu, med njimi poslanci Levice ter vrsta nevladnih organizacij in posameznikov, opozarjajo, da še ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko ljudje informirano odločali o tako velikem projektu, ki lahko pomeni veliko finančno tveganje za državo in ne rešuje vprašanja samooskrbe. Vladi očitajo, da predstavlja samo scenarij oskrbe z elektriko z jedrsko energijo, ne pa tudi drugih možnosti, še navaja STA.