Predsednik Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušan Semolič je poudaril, da bodo z malim delom na slabšem predvsem mladi, povečal pa se bo tudi pritisk na plače redno zaposlenih in število revnih zaposlenih.

"Brezposelni potrebujejo normalno, ali če hočemo, veliko delo. Torej delo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih," je dejal Semolič. Po njegovem mnenju je delo z napotnicami amerikanizacija slovenskega trga dela.

Žalostno je, tako Semolič, da je danes normalno, da mladi delajo za določen čas in brez varnosti, kar jih sili v eksistenčno odvisnost od delodajalca. Ukrepi v zakonu o malem delu bodo po njegovem mnenju pritisnili tudi na delo rednih zaposlenih, saj bodo stroški zaposlenih v malem delu precej nižji.

Semolič zažugal oblastnikom
Na vprašanje, ali bodo zbiranje podpisov za referendum zbirali skupaj s podpisi za referendum o pokojninski reformi, je Semolič odvrnil, da bodo najprej počakali na odločitev predsednika državnega zbora Pavla Gantarja. Sicer pa upa, da bodo zbrali vseh potrebnih 40.000 podpisov, saj je ta pot po njegovih besedah najtežja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da referendum ni zakonit, pa je predsednik ZSSS-ja napovedal, da bo politikom žal, da jim niso prisluhnili.
Pri tem se je obregnil tudi ob odločitev vlade, da ustavno sodišče pozove k presoji ustavnosti referenduma, češ da ta institucija ni neki politični razsodnik. Semolič je ob tem ponovil prepričanje, da pravice o odločanju o tako pomembni temi, kot je pokojninska reforma, ljudem ne bi smeli odvzeti.
Zorko: Potrebna je reforma inštitucij
Tudi po mnenju izvršnega sekretarja sindikata Andreja Zorka malo delo ni pravi odgovor na težave trga dela. Strinja se, da so reforme trga potrebne, a najprej bi bilo potrebne spremembe pri menedžerji. Zdaj imamo namreč absurdno situacijo, ko delavci sami zahtevajo stečaj podjetja, kamor jih je pripeljala nesposobnost prilagajanja menedžerjev, meni Zorko.
Reforma bi morala iti v večjo smer zaščite pravic delavcev in kaznovanja tistih, ki jih kršijo, ter prenove tržnega inšepktorata, ki je med krizo povsem odpovedal, je prepričan. Pri tem je Goran Lukič dodal, da so propadla podjetja v zadnje pol leta povzročila za 419 milijonov evrov gospodarske škode. Nekateri ukrepi, kot je skrajševanje rokov, pa bi prinesli koristi v višini 77 milijonov evrov, kar je po Lukičevem mnenju povsem neustrezno.