Na letošnjem rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev ministrstva za kulturo je namreč ostalo brez sredstev kar nekaj medijev, ki so bili pretekla leta na razpisu uspešni in so ob enakih razpisnih pogojih pričakovali ponovno financiranje projektov, ki jih izvajajo.

Med drugim je zavrnilne odločbe dobilo več radiev, tudi radii posebnega pomena – denimo Radio Triglav, Radio Kranj, Radio Krka, Koroški radio, Radio Študent –, ki opozarjajo, da jih bo dejstvo, da so ostali brez državnega sofinanciranja, pahnilo v finančno stisko oziroma bodo primorani v krčenje vsebin.

Brez državnih sredstev sta ostala tudi dva osrednja dnevnika – Delo in Dnevnik.

Na ministrstvu za kulturo so v torek sicer navedli, da bodo rezultate razpisa s prejemniki, ocenami in višino odobrenih sredstev javno objavili, ko bodo vse odločbe vročene.

Sorodna novica Številni mediji ostali brez državnega sofinanciranja

Simoniti: Komisija je iskala tudi ravnotežje

Minister za kulturo Simoniti je rezultate komentiral ob robu obiska v Bruslju in dejal, da bodo tisti, ki so izpadli, verjetno žalostni in se bodo pritožili ali opozarjali, da se jim je zgodila krivica. "Nekateri so izpadli, drugi so pa prišli noter, če pogledate strukturo, veste, da so različnih pogledov," je poudaril.

Kot je pojasnil Simoniti, je odločitve, kateri od prijavljenih projektov je na letošnjem razpisu dobil državna sredstva, sprejela strokovna komisija. Sam sicer, kot je dejal, ni natančno prebral vsega, je pa njihove predloge sprejel in podpisal odločbe. Pri tem se mu zdi, da odločitve veliko bolj sledijo zavezi k medijskemu pluralizmu, ki da je tudi ena od zavez EU-ja.

"Nova komisija, ki je bila imenovana, je strokovna, profesionalna in je iskala poleg kakovosti tudi to ravnotežje," je navedel Simoniti in dodal, da se je "zadeva verjetno malce uravnotežila". "To se mi zdi odlično, prima in upam, da bomo temu sledili tudi v prihodnje," je navedel.

V omenjeni komisiji sicer sedijo tudi Matej Makarovič, Borut Rončević, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer. "O pluralnosti in objektivnosti odloča petčlanska komisija, v kateri sedijo štirje kadri, ki so izredno blizu stranki SDS," je ob tem opozoril profesor na katedri za novinarstvo na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević.

Strokovna komisija je sicer odločala o 143 vlogah na dveh področjih. Na prvem je podporo uspelo pridobiti 41 projektov od 110 prijavljenih v skupni vrednosti 591.116,62 evra. Prijavitelji bodo prejeli 65 odstotkov zaprošenih sredstev. Na drugem področju pa je podporo dobilo 28 projektov od 33 prijavljenih v skupni vrednosti 2.060.529,92 evra. Prijavitelji bodo prejeli 100 odstotkov zaprošenih sredstev.

V okviru razpisa bodo razdelili 2.651.647 evrov. Prijavitelji bodo odločbe prejeli v tem in prihodnjem tednu. Z izbranimi se potem sklene pogodba in lahko začnejo črpanje odobrenih sredstev, so pojasnili na ministrstvu.

Državna ali evropska podpora?

Med pogovori v Bruslju so sicer po Simonitijevih besedah s sogovorniki odprli vprašanje medijske krajine v EU-ju, ki da je slabša, kot je bila, "ker nastajajo nove tehnološke platforme, ki so močne, ki se razpršujejo in ki drobijo medijsko sliko". Po njegovih besedah bi EU rad našel poti, da bi medije podpiral. Tako se zdaj pogovarjajo o tem, ali bi šlo za državne podpore ali podpore na evropski ravni.

Ob tem je ocenil, da se v Sloveniji in Evropi izgubljajo svoboda govora, medijska svoboda in medijski pluralizem.