Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, je Urša Opara Krašovec odpoved dobila na začetku februarja, čeprav sta bili tako Univerza v Ljubljani kot fakulteta aprila 2018 obveščeni, da je njihova sindikalna zaupnica. Tako se je tudi udeleževala vseh sej organov fakultete, prejemala je tudi del plače, ki ji pripada za opravljanje sindikalnega dela, je povedal. Kljub temu pa po Počivavškovih besedah dekan fakultete Gregor Dolinar raziskovalki odreka status sindikalne zaupnice in ji je vročil odpoved o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Počivavšek ima to za hudo kršitev zakona, ob kateri so izpolnjeni tudi pogoji za storitev kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic.

Dekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko Gregor Dolinar je očitke zavrnil in pojasnil, da raziskovalka Urša Opara Krašovec od konca januarja ni več uživala varstva kot sindikalna zaupnica, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov utemeljena in zakonita. To je na podlagi dokumentacije ugotovila tudi pooblaščena odvetniška pisarna, trdi. Dolinar je v odgovoru pojasnil, da je Opara Krašovčeva bila vodja samostojne raziskovalne skupine na fakulteti, svoj zadnji projekt je pridobila leta 2016, financiranje tega projekta pa se je izteklo marca 2019. Od začetka maja lani do danes, to je devet mesecev, pa ni opravljala dela pri nobenem projektu, trdi Dolinar, takšno stališče pa je fakulteta objavila tudi na svoji spletni strani.

V tem obdobju so ji zagotavljali izplačilo plač iz finančnih presežkov iz preteklosti, ki jih je fakulteta ustvarila na trgu, a je dolgoročno takšno stanje nevzdržno, saj mesečni strošek za delodajalca znaša več kot 5100 evrov, so navedli. Celotno negativno stanje pri njeni raziskovalni skupini je bilo 30. januarja 2020 več kot 76.000 evrov, navajajo na fakulteti.
Ob tem dodajajo, da so v tem obdobju intenzivno iskali možnosti za vključitev Opara Krašovčeve v obstoječe ali nove projekte. "Iskali smo tudi druge možnosti za ohranitev njene zaposlitve, vendar žal neuspešno," trdijo.

Rektor skušal pregovoriti Dolinarja

Po besedah predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča takšno ravnanje dekana ni v čast ljubljanski univerzi. Ker Dolinar odpovedi še ni preklical, je sindikat k ukrepanju pozval rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča. Njega pozivajo, naj kot rektor naredi vse, da prepreči učinkovanje odpovedi, če pa Dolinar odpovedi ne bo preklical, naj Papič pogodbo odpove njemu.

Rektor je po novinarski konferenci, ki se je je kot gost udeležil tudi sam, novinarjem povedal, da skuša narediti vse, da bi Dolinar odpoved preklical, a ga ta ne posluša. Po pregledu dokumentacije je namreč Papič presodil, da je bila raziskovalka v času, ko je bila odpuščena, zaščitena kot sindikalna zaupnica. Kako bo ravnal, če Dolinar odpovedi ne bo preklical, še ne ve, nikakor pa ne bo ravnal nepremišljeno in bo temeljito proučil vse pravne možnosti, je dodal.

Hkrati pa je Papič kritičen tudi do Opara Krašovčeve. Opozoril je namreč, da je kot vodja raziskovalne skupine na fakulteti lani ostala brez vira financiranja, ker so ji potekli vsi projekti, novih pa ni pridobila. V zadnjih devetih mesecih je tako po Papičevih besedah na "njenem stroškovnem mestu ustvarila za 70.000 evrov minusa". "Je raziskovalka, kar pomeni, da njeno financiranje temelji na zunanjih projektih. Teh pa ni zagotovila. Zato se mi ne zdi korektno zdaj celotno odgovornost prenašati na univerzo in fakulteto," je dejal rektor. Po njegovih besedah fakulteta ne more v nedogled financirati nekoga, ki nima projektov.

Zapiranje vrat zaradi opozarjanja na nepravilnosti

Urša Opara Krašovec je na novinarski konferenci povedala, da je konec januarja podala dve projektni prijavi na Javno agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), še vedno pa čaka tudi na odločitev glede enega projekta, ki so ga sicer zavrnili, a je na takšno odločitev vložila ugovor. Nasploh je prepričana, da so ji zaradi opozarjanja na napake vrata pri pridobivanju projektov v glavnem zaprta. Kot je dejala, je med drugim opozarjala na nepravilnosti na fakulteti in univerzi, tudi na nezakonita veriženja pogodb raziskovalcem, ki so trajale tudi več deset let, in na številne napake pri delovanju ARRS-ja ter njenem razdeljevanju javnih sredstev.

Kljub številnim pritožbam razsikovalcev in opozorilom sindikatov o "kaotičnem in netransparentnem delovanju ARRS-ja" je upravni odbor v nasprotju s pričakovanji direktorju agencije Jozsefu Györkösu letos podaljšal mandat. Ena od Györkösovih protikandidatk je bila sicer ravno Urša Opara Krašovec.

Sviz: Gre za jasno kršitev
V bran Opara Krašovčevi so stopili v šolskem sindikatu Sviz in več drugih sindikatih. "Gre za povsem jasno kršitev zakonsko zagotovljene zaščite sindikalnih zaupnikov, zato zahtevamo preklic odpovedi delovnega razmerja," so sporočili. Dekana fakultete Dolinarja zato v sindikatu pozivajo, naj takoj prekliče odločbo o prekinitvi delovnega razmerja in raziskovalko pozove, naj se vrne na svoje delovno mesto.

Ob tem so v sindikatu spomnili tudi na njihovega sindikalnega zaupnika Dejana Pasko, ki ga je po njihovih navedbah ravnateljica Srednje šole za oblikovanje v Mariboru odpustila zgolj zato, ker je skrbno opravljal delo sindikalnega zaupnika in ščitil interese zaposlenih. "Iz obeh primerov je očitno, da delodajalci preskušajo meje, do kam lahko gredo pri svojih poskusih discipliniranja sindikatov ter sankcioniranju sindikalnih zaupnikov in zaupnic. Nobenega dvoma ni, da je bila ta meja v obeh omenjenih primerih grobo prekoračena," so zapisali v Svizu.

Solidarnost z Opara Krašovčevo in konfederacijo Pergam, ki se bori za njene pravice, so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. "Vsak izrek odpovedi delovnega razmerja sindikalnemu zaupniku ali zaupnici ali nezakonita odpoved kateremu koli delavcu ali delavki sama po sebi kliče k strnitvi sindikalnih vrst in enotni solidarnosti," so zapisali.
Svobodni sindikat Slovenije ter sindikata Glosa in Vir pa so v skupni izjavi ocenili, da je napad na Opara Krašovčevo napad na znanost in na vse sindikate. Prepričani so, da odpoved ni upravičena ter da je predvsem posledica tega, da je opozarjala na nepravilnosti.