Semolič je opozoril, da bi morali biti pogoji za upokojevanje pravični in dosegljivi za večino delavcev, 65 let pa ni pravičen pogoj, saj ga večina ne zmore. Foto: MMC RTV SLO
Semolič je opozoril, da bi morali biti pogoji za upokojevanje pravični in dosegljivi za večino delavcev, 65 let pa ni pravičen pogoj, saj ga večina ne zmore. Foto: MMC RTV SLO
Delavci
Na problem osebnih delovnih dovoljenj za migrantske delavce je opozoril sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije Goran Lukič. Dejal je, da so osebna delovna dovoljenja v času krize lahko tudi izhod iz krize posameznika, saj migrantom omogočajo mobilnost in izbiro zaposlitve. Foto: MMC RTV SLO

Semolič je priznal, da socialni sporazumi do zdaj niso bili v celoti uresničeni, a je obstajal vsaj dialog, ki je pripeljal do nekaterih dogovorjenih ciljev in razvoja družbe, česar pa zdaj ni. Pred 1. majem, praznikom dela, zato zahtevajo, naj politiki, potem ko so rešili banke, rešijo še brezposelnost, mladim dajo boljšo perspektivo na trgu dela, upokojencem pa naj zagotovijo varno starost in dostojne pokojnine. Delodajalci pa naj skupaj s politiki ustvarijo pogoje za več inovativnosti, za razvoj in raziskave naj se nameni več sredstev, parlament naj ustvari boljšo zakonodajo, lastniki pa naj zagotovijo boljše delo nadzornih svetov. Cilji pa po Semoličevih besedah ne bodo doseženi, če se v Sloveniji ne bo okrepil duh uporništva.

Opozoril je še, da bi morali biti pogoji za upokojevanje pravični in dosegljivi za večino delavcev, 65 let pa ni pravičen pogoj, saj ga večina ne zmore. Meni, da je to zgolj manever, da bi prišli do nižjih pokojnin, ter za znižanje proračunskega primanjkljaja, povečalo pa se bo število brezposelnih med starejšimi, število bolniških nadomestil in število invalidskih upokojitev.

Banke prejele dve milijardi, podjetja pa se še vedno spopadajo z likvidnostnimi težavami
Izvršni sekretar sindikata Andrej Zorko je poudaril, da je v Sloveniji vse večja socialna kriza, ki meji na socialno bombo, ki je tik pred eksplozijo. Banke so za pomoč v krizi prejele dve milijardi evrov, a se podjetja še vedno spoprijemajo z likvidnostnimi težavami. Prve žrtve likvidnostnih težav so tako delavci, ki se jim plače ne izplačujejo redno, povečalo pa se je tudi neplačevanje prispevkov v pokojninsko in invalidsko blagajno. Poleg tega opažajo še vse več kršitev na področju delovnega časa, na letni ravni je namreč preveč nadurnega dela.

Zorko je spomnil še, da konec junija poteče rok za izplačilo regresa, ki znaša najmanj 734,15 evra bruto, ne glede na to, ali so delodajalci in sindikati sklenili sporazum o postopnem dvigu minimalne plače. Zdajšnja različica zakona o delovnih razmerjih bo še poslabšala ekonomsko-socialni položaj delavcev, zato Zorko vladi priporoča, da takoj začne pripravljati izhodno strategijo za odpravo socialnih posledic, ki jih bodo predlogi povzročili.