Sindikati, ki med drugim zastopajo državne uradnike, zaposlene v zaporih in finančni upravi, policiste, vojake, poklicne gasilce in veterinarje, sodelujejo na pogajanjih za t. i. drugi plačni steber.

"Medtem ko pogajanja v okviru drugih plačnih stebrov intenzivno potekajo že več kot leto dni in se zato ne gre čuditi temu, da so rezultat teh pogajanj na neki način že doseženi dogovori v vsaj ključnih vsebinskih točkah, je vlada v tem času državno upravo po našem mnenju neutemeljeno in nerazumno povsem zapostavljala," je na novinarski konferenci dejal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko, ki s predsednikom Sindikata državnih organov Slovenije Frančiškom Verkom na sindikalni strani usklajuje in vodi ta stebrna pogajanja.

Pojasnil je, da na zadnjih stebrnih pogajanjih prejšnji teden vladna stran ni podala protipredloga za odpravo plačnih nesorazmerij, čeprav je bilo na predhodnem srečanju tako zagotovljeno. Vodja vladne pogajalske skupine pa jih je seznanil, da za to nimajo mandata.

Nadaljevanje pogovorov ni smiselno

Zato so sindikati sprejeli enotno odločitev, da nadaljevanje pogovorov ni smiselno, dokler vlada svoji pogajalski skupini ne podeli novega mandata za nadaljevanje pogajalskega procesa. Ob tem od vlade med drugim pričakujejo odgovore, kaj sploh razume kot nesorazmerja v osnovnih plačah in kakšna je ocena finančnih posledic vseh sklenjenih dogovorov, ki vsebujejo dvige osnovnih plač po 3. decembru 2018. Odgovor vlade in podelitev novega mandata vladni pogajalski skupini pričakujejo najpozneje do četrtka, ko se bodo tudi nadaljevala stebrna pogajanja.

Sicer pa na sindikalni strani po besedah Cvetka ugotavljajo, da vlada nima celovitega modela za odpravo plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah, metodologije ali pa vsaj "nekih razumnih meril" za odpravo nesorazmerij. "Torej je popolnoma jasno, da gre v tem primeru izključno za interesno reformo, če hočete, plačno tržnico," je bil oster.

Vladni predlog po njihovi presoji plačnih nesorazmerij ne odpravlja, ampak v marsikaterem primeru celo poglablja. Ugotavljajo tudi, da postajajo "žrtve dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami". Kot je bil slikovit Cvetko, je "vlada pravzaprav nekaterim poklicnim skupinam postregla pethodno kosilo, medtem ko je državni upravi vrgla zgolj pomije".

Spremembe samo za nekatere?

Med drugim je opozoril, da bodo ključne predlagane spremembe v zakonu o javnih uslužbencih, ki posegajo v pravice zaposlenih, veljale izključno za uslužbence državne uprave, ne pa tudi za preostale v javnem sektorju. "Govorimo o poskusih omejevanja števila dni letnih dopustov, nižanju povračil potnih stroškov, anulaciji uveljavljenih dodatkov za prepovedi in omejitve, nekaterih dodatkov za posebne obremenitve in tako naprej," je še pojasnil.

S predstavniki več sindikatov, ki sodelujejo v pogajanjih za plačni steber za državno upravo, so ob tem opozorili na pomen državne uprave za delovanje celotne države. Ob tem pa se v sindikatih sprašujejo, kdo bo v prihodnje skrbel za varnost ali pa na primer nadzor nad varno hrano, saj so zaposleni v povprečju vse starejši, mladi pa na ta delovna mesta, ker plače niso konkurenčne, ne prihajajo.

Če vlada ne bo pripravila "resnega predloga odprave plačnih nesorazmerij" in ob tem opustila drugih predlogov za poseg v prejemke javnih uslužbencev, je lahko njihov odziv le stopnjevanje sindikalnih dejavnosti, je dejal sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc. Dodal je, da je nestrpnost znotraj njihove dejavnosti vedno večja.

Stavkovne dejavnosti

Pri treh sindikatih že potekajo stavkovne dejavnosti, je poudaril predsednik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Pečnik. Spomnil je, da so sami stavko napovedali že pred dobrim letom, a se ni v tem času zgodilo nič. Če se zadeve ne bodo premaknile, pa bodo začeli dejavnosti zaostrovati, okvirni datum so že določili, je dejal.

Poteka tudi stavka operaterjev številke 112, ki po besedah predsednika Sindikata ministrstva za obrambo Marjana Laha pričakuje odgovor vladne pogajalske skupine, ki je šla po razširjen mandat. Prav danes pa že četrto sredo zapored stavkajo tudi na upravnih enotah.

Če jim ne bi bila stavka prepovedana z zakonom, bi stavkali tudi vojaki, je dejal predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak. Kot je dejal, so pred letom in pol na poziv vlade vsi sindikati obrambnega področja podali enotno zahtevo za dvig plač za odpravo nesorazmerij za šest plačnih razredov, danes pa imajo ponudbo vlade, s katero naj bi se plače dvignile za dva v štirih, petih letih.

Kot je pri tem opozoril Verk, bo vse, kar jim vlada obljublja skozi 1,3 milijarde evrov, ki naj bi jih namenili za odpravo plačnih nesorazmerij in reformo, pojedla inflacija, saj se plače v tem času ne bi usklajevale z inflacijo.