Na vlado je prišlo vprašanje, ali so pravilno razumeli premierja in ministrico za javno upravo, da se vlada ni pripravljena pogajati o masi sredstev, ki jo hoče vzeti javnim uslužbencem, ampak se je pripravljena pogajati le o načinu, kako znižati stroške. Po njihovem mnenju vlada "enostransko, z oblastno aroganco" predlaga, da pogajanja s sindikati potekajo in se končajo v juliju. Zato jih zanima, kako bo ravnala, če do konca julija dogovora s sindikati ne bo.

Hkrati predstavnike sindikatov zanima še, ali zahteva po znižanju plač pomeni, da vlada odstopa od dogovorov s sindikati, "ki jo zavezujejo, da v kolektivni pogodbi za javni sektor odpravi anomalije v plačnem sistemu, kot so opredeljene v dogovorih s sindikati, ki sta bila podpisana februarja in oktobra lani".

Pred pogajanji pričakujejo tudi podatke
Kot navajajo, je vlada napovedala tudi zamrznitev napredovanj. Pričakujejo, da jim bo pred pogajanji posredovala podatke po dejavnostih in skupinah na delovnih mestih (zdravnik, učitelj, uradnik), ki naj prikažejo delež zaposlenih po posameznih stopnjah izobrazbe, ki so z napredovanji uvrščeni v najvišji plačni razred.

Obenem pričakujejo, da bo vlada pojasnila, kako vidi pravično razbremenitev za izhod iz krize, pa tudi, kaj je do zdaj storila za racionalizacijo gospodarjenja z javnimi sredstvi. Varčevalni ukrepi, ki jih je napovedala, se namreč vežejo izključno na javni sektor, ugotavljajo. Prav ti odgovori vlade bodo ključnega pomena za odločitev KSJS-ja glede tega, ali bo sodelovala na julijskih pogajanjih. Ko bodo odgovore prejeli, se bodo tudi opredelili do vladnih zahtev po znižanju mase za plače v javnem sektorju.