Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je vlado pozval, naj v DZ čim prej pošlje predlog novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Sprejeti pa bi bilo treba tudi uredbo o nastanitvi tujcev in pospešiti dogovarjanje z BiH-om.

Kot pravi Zorko, kljub opozarjanju na težave se še vedno pojavljajo kršitev glede sklepanja pogodb o zaposlitvi, izplačevanja plač "na roko", (ne)plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s področja varstva in zdravja pri delu ter odjavljanja iz socialnega zavarovanja brez vednosti delavcev.

Novi zapleti v pogajanjih med Slovenijo in BiH-om
Nov zaplet pa se je po neuradnih informacijah, na katere se je skliceval sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije pri ZSSS-ju Goran Lukič, zgodil tudi v pogajanjih o spremembi socialnega sporazuma med Slovenijo in BiH-om. BiH naj bi namreč postavil pogoj, da bi se denarna nadomestila "izvozila" v BiH. "To pomeni, da so pogajanja znova na ničli in da se lahko migranti iz BiH-a obrišejo pod nosom za nadomestilo," je dejal Lukič.

BiH želi denarna nadomestila izvoziti, kar ni v skladu s slovensko zakonodajo
To so potrdili tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot pravijo, bi bila takšna rešitev zunaj koncepta obstoječega sporazuma, kakor tudi drugih dvostranskih sporazumov o socialnem zavarovanju, ki jih je sklenila Slovenija. Izvoz denarnih nadomestil za primer brezposelnosti namreč pomeni, da bi se npr. državljanom BiH-a, ki imajo pravico do denarnega nadomestila skladno s slovensko zakonodajo, to nadomestilo izplačevalo tudi po njihovi vrnitvi v BiH. Takšna rešitev tudi ni skladna s slovensko zakonodajo, ki za prejemnike denarnih nadomestil za primer brezposelnosti predvideva tudi aktivno vključenost v ukrepe za njihovo ponovno vrnitev na trg dela, so dodali na ministrstvu.

Po predlogu bi sicer v sporazumu spremenili določilo o upravičenosti do denarnega nadomestila tako, da bi bili do njega upravičeni tudi delavci z začasnim bivališčem v Sloveniji, in ne s stalnim, kar je sicer pogoj za pridobitev nadomestila. S takšnim določilom se po navedbah ministrstva strinjata obe državi. Zaradi velikega števila bosanskih delavcev v Sloveniji so nadaljevanja pogajanj, kot pravijo na ministrstvu, nujno potrebna.
Za to mora BiH izpeljati nov notranjepravni postopek, pogajanja pa naj bi nadaljevali septembra.

V nasprotju z zakonodajo tudi sporazum z BiH-om?
Lukič opozarja tudi na predlog sporazuma o zaposlovanju z BiH-om, v katerem je določilo, da se mora delavec, ko mu poteče triletno dovoljenje, vrniti v BiH za šest mesecev. To pa je po besedah Lukiča kontradiktorno zakonu o tujcih glede pridobivanja stalnega bivališča. Zakon namreč določa, da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev.

Poostriti bi bilo potrebno tudi nadzor nad samimi inšpektorji
Spremeniti pa bi bilo treba tudi zakon o inšpekciji dela. Zorko opozarja, da se inšpektorji pri večjih delodajalcih vnaprej najavijo in da se "velikokrat govori" o povezavah med krajevnimi inšpektorji za delo in nekaterimi delodajalci. Večjo vlogo pri delu inšpektorjev, nad katerimi bi bil potreben ostrejši nadzor, pa bi morali imeti tudi socialni partnerji.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pa je ob tem dejal, da gre pri odnosu do tujih delavcev za "suženjstvo 21. stoletja" in da je država dolžna sistemsko zaščititi njihov položaj.