Nekdanja ministrica za kulturo v odprtem pismu Julijani Bizjak Mlakar, Janji Klasinc, Andreji Rihter, Tomažu Tomu Mencingerju in Antonu Kampušu ugotavlja, da je šlo pri zavrnitvi zakona o medijih v prvem branju najbrž "tudi za preračunljivost in trgovanje".

Pojasnilu omenjenih poslancev SD-ja, da so s slabim zakonom, ki da je v nasprotju z javnim interesom, koristi pa lobijem in kapitalu, "zavrnili berluskonizacijo medijskega prostora" in da so "glasovali odgovorno in v javnem interesu", pa Širca odgovarja: "Pravite, da iz razprav izhaja neusklajenost zakona tako s civilno družbo kot z obema novinarskima organizacijama. Ker ste najbrž za merilo stališč civilne družbe vzeli javno razpravo v državnem zboru, naj vam zbistrim in osvežim spomin, da so večinski del časa in prostora na tej predstavitvi dobesedno okupirala stališča ene radijske mreže in njenih klonov, ki so branili njim ugoden (monopolni) položaj."

"Nihče ni nasprotoval zaostritvi pogojev koncentracije lastništva"
Širca ob tem poslanke in poslance SD-ja opozarja, da bi morali prisluhniti "stališčem Društva novinarjev Slovenije - očitno pa ste sledili zlasti na pamet izrečenim diskreditacijam Združenja novinarjev in publicistov -", saj bi šele tedaj razumeli, "da ni nihče nasprotoval (naknadno) izraženi želji Društva novinarjev o poostritvi že zelo ostrih pogojev presoje lastniških deležev oziroma koncentracije lastništva". Ob tem opozarja še na razkorak med stališčem DNS-ja in ZNP-ja - slednji so po njenem zakonu očitali povsem nasproten očitek: da zakon prinaša preveč kontrolirane lastniške prehode.

Nekdanja ministrica za kulturo svojim nekdanjim koalicijskim partnerjem še očita, da so z nepodporo zakonu omogočili, da bodo lahko sumljivi poslovneži in podjetja še naprej prevzemali slovenske medije, in jih spomnila na primer 3Lana in Večera. Glede sveta za medije, ki je bil po mnenju večine poslancev najbolj sporen del predloga novega zakona o medijih, pa Širčeva pravi, da še zdaleč ni podoben madžarski medijski ureditvi, kar so mu očitali v državnozborski razpravi in da bi ga lahko tudi spremenili oz. preimenovali.

Zdajšnja ureditev pravice do popravka "sporna za ves novinarski svet"
"V nadaljevanju tudi zelo rokohitrsko ugotavljate, da bi novi zakon onemogočal objavo popravkov in odgovorov. Ups! Ta pa je res slepa! Pravica do odgovora in popravka je zapisana v ustavi in nihče je ne želi niti nima pravice zaobiti. Jo je pa nedvoumno potrebno urediti, saj je rešitev, kot jo je prinesla Grims/Simonitijeva ureditev - in ji ploskate - sporna za ves novinarski svet. Toliko o vaši odgovornosti in javnem interesu," pa svoje pismo tistim SD-jevim poslancem, ki zakona niso podprli, končuje Majda Širca.