Predsednik stranke Zares in poslanec Gregor Golobič ter nekdanja ministrica za kulturo in poslanka Majda Širca sta se na novinarski konferenci odzvala na zavrnitev predloga novega zakona o medijih ob prvi obravnavi v DZ-ju.

"Padec zakona nas utrjuje na poti, na kateri smo bili"
Golobič je dejal, da nas je padec medijskega zakona, "za katerega ne moremo reči, da nas je popolnoma presenetil", postavil v novo realnost, predvsem kar se tiče medijske krajine ter odnosa med politiko in mediji. Poudaril je, da se zelo motijo tisti, ki menijo, da ima padec tega zakona kakršne koli posledice za stranko Zares in njeno politiko. "Padec zakona nas utrjuje na poti, na kateri smo bili," je dodal.

"Problematiziranje dogajanja v Veliki Britaniji, ki je dobilo neslutene razsežnosti in se seli prek luže tudi v ZDA, v kontekstu razkritij o skrajnih zlorabah, ki so si jih dovolili posamezni mediji, in povezav njihovih lastnikov s politiko obeh barv kaže, kako aktualna je ta tema. Dogajanje v Sloveniji ob obravnavi tega zakona in ob njegovem pisanju kaže morda za koga dobro novico, da smo del tega sveta, vendar smo na točki, kjer je ta svet izkazano koruptiven," je Golobič potegnil vzporednico z nedavnimi dogodki na medijskem področju v Veliki Britaniji.

Leon Oblak "wanna be" Rupert Murdoch
Pojasnil je, da so redke situacije, ko nekdo, ki ima tako evidenten interes, ki ga je z zelo netransparentno trgovino z delom politike v preteklosti že hotel legalizirati, dirigiral dogajanje iz prve vrste balkona. "Padlo je ime Leon Oblak. Odkrito, na koalicijskem sestanku je vodja največje koalicijske poslanske skupine izrekel to ime na veliko jezo predsednika vlade, zakaj se to ime na glas izreka. Ampak na sestanku je to ime padlo. Na to sem odreagiral, da se zastavlja vprašanje, kdo je predsednik vlade, kdo vodi to državo. To vam lahko veliko pove, kaj vse se je dogajalo," je dodal Golobič.

Je torej Leon Oblak, predsednik uprave radijske mreže Infonet media, slovenski Rupert Murdoch? "Govorim o ambicijah, praksah, ki jih je mogoče primerjati, o načinu interakcije s politiko. Znotraj tega, ko lahko primerjamo Slovenijo s kakšno veliko državo, lahko primerjamo tudi kakšno osebo, je pa to zelo pogojno in z izrazom, ki nas ne sme nič manj skrbeti, ker ima svoje učinke, in ki bi mu v tistem svetu rekli 'wanna be'," je odgovoril Golobič.

"Glasovi proti poteptali pogovore Pahorja in novinarjev"
Nekdanja ministrica za kulturo je dejala, da se sprašujejo, kaj je pomenilo petkovo glasovanje o zakonu, "ki je bilo za vse začudujoče". Znova je poudarila, da je zakon nastajal kar dve leti ob tesnem sodelovanju s stroko in tudi novinarji samimi. Poudarila je, da so glasovi proti zakonu poteptali odločitev lastne vlade.

"Glasovi proti so poteptali tudi pogovore, ki jih je imel predsednik vlade s predstavniki novinarjev, ki so z njim in drugimi dogovarjali načine in oblike, da bi novinarski prostor dobil več avtonomije oz. vse tisto, kar mu je zdaj veljavni zakon dal," je poudarila.

Kdo je v DZ-ju mešetaril s svojo medijsko močjo?
Izpostavila je, da so s padcem zakona največ izgubili novinarji, medijski prostor in tisti, ki so se zavzemali za bolj transparentno ureditev lastništva v medijih, dobil pa je tisti, "ki se je do zadjnega glasu trudil, da je pomešetaril s svojo medijsko močjo in si, tudi v političnem kontekstu, zapisal v dobrem imenu in dobrih ponudbah, ki jih bo lahko ponudil vsem tistim, ki so glasovali proti zakonu ali se ob tem vzdržali".

Kot pravi Širca, je imel medijski zakon očitno prav zaradi tega, ker stranka Zares ni podlegla lobijem, preprečeno pot za nadaljnji razvoj.