V deželah, ki so prišle izpod socializma in so del bivšega socialističnega lagerja, imajo globoko in hudo nevarno tradicijo, kajti novinarji v tistem času so bili pač agitatorji partije. To se vleče še naprej in naprej in naprej. To je tista politizacija, ki smo se je v deželah tradicije vedno bali.
Pripravljavci zakona so sledili javnemu interesu in zdravi medijski krajini, kjer mora domovati avtonomija. Prostora za partikularne interese ni bilo. Ni bilo vprašanj, ki običajno prevladujejo v naši družbi, torej, ali je nekaj, kar je dobro ali slabo nasploh, dobro ali slabo tudi zame ali za mojo opcijo.
Samo svobodni in avtonomni mediji lahko uresničujejo javni interes, ki se mora izoblikovati v dialogu med vsemi akterji javne sfere, ker mediji ne morejo, predvsem pa ne smejo biti poligon politične samovolje vsakokratne vladajoče elite ali pomagalo interesom kapitala.
Zakon, ki ga obravnavamo, ima kar nekaj pomanjkljivosti. Če tako veliki združenji, kot sta ZNP in Društvo novinarjev, kažeta strah, je bolje, da se zakon umakne.
Prišli smo do zaključkov, da se z zakonom uveljavlja neki novi koncept pojmovanja medijev, ki gre v pretežni meri v smeri mehkega nadzora države nad mediji, s čimer pa v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nikakor ne moremo soglašati.
Državni zbor je razpravljal o predlogu zakona o medijih.
Boštjan Žekš, ki opravlja naloge ministra za kulturo, je uvodoma povedal, da del zakona izvira iz direktive EU-ja o audiovizualnih medijskih storitvah. Poudaril je, da zakon med drugim uvaja nov pogled na novinarsko avtonomijo, postavlja omejitve lastništva medijev in vzpostavlja institucijo medijskega sveta, "ki je naletela na precejšen odmev, češ da gre za kontrolo nad mediji". Dodal je: "Vi, poslanci, boste ocenili, ali je to res ali ni."
"Zakon prinaša mnogo novosti, o katerih lahko ima človek različne poglede. Tudi jaz imam svoje. Odmevov v javnosti je bilo precej. Upam, da ne bomo še tega zakona uporabljali za nadaljnje delitve, ki jih imamo itak preveč, in da bomo sposobni ugotoviti, s čim se strinjamo in s čim ne, na miren in kulturen način," je izpostavil.
"Zakon posega v finančno vzdržnost RTV-ja"
Aleksander Zorn (SDS) je dejal, da so mediji četrta veja oblasti, ki se je je mogoče polastiti in z njo tudi manipulirati. Kot je dejal, so bili novinarji v prejšnjem sistemu agitatorji partije, ta tradicija se po njegovem vleče še naprej. Zaradi tega, kot pravi, novinarji pogosto končajo v službah za odnose z javnostmi strank ali celo kot ministri. "To je tradicija, ki smo se je bali," je dodal.
Zorn je še izpostavil, da ustanovitvi Sveta za medije nasprotujeta obe novinarski organizaciji, Združenje novinarjev in publicistov in Društvo novinarjev, zakon pa naj bi posegal tudi v finančno vzdržnost RTV-ja.
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je pred današnjo prvo obravnavo predloga zakona o medijih vsem poslankam in poslancem, predsedniku vlade Borutu Pahorju in v. d.-ju ministra za kulturo Boštjanu Žekšu poslalo javni poziv za zavrnitev predlaganega zakona.
"Vnovič pozivamo predsednika vlade Boruta Pahorja, da umakne predlog zakona o medijih, ki ga je vlada v državni zbor poslala 2. junija letos. Pozivamo v. d. ministra za kulturo dr. Boštjana Žekša, da zakona, ki mu ga je prepustila njegova predhodnica Majda Širca, ne zagovarja pred poslanci. Pozivamo tudi vse poslanke in poslance Državnega zbora, da zakona o medijih v predlagani obliki ne podprejo in ga v celoti zavrnejo. Predlagani zakon je napad na medijsko svobodo in novinarsko avtonomijo in je v nekaterih poglavjih prav toliko sporen kot madžarski medijski zakon, ki ga je sprejela vlada Viktorja Orbana," so med drugim zapisali.
Dodajajo, da najbolj nasprotujejo ustanovitvi in vlogi Sveta za medije, "preko katerega želi aktualna oblast nadzirati medije".
Potrata: Ciljem zakona ni mogoče oporekati
Majda Potrata (SD) je dejala, da sta temeljna pogoja za novinarsko avtonomijo neodvisnost in profesionalna kompetentnost. Meni, da lahko samo svobodni mediji uresničujejo javni interes, "ker mediji ne morejo in ne smejo biti del politične volje". Opozorila je, da tudi temu zakonu grozi referendum, na katerem ga lahko ljudje ne glede na kakovost zavrnejo ali potrdijo.
"Ciljem in načelom zakona ni mogoče oporekati. Z njimi se večina strinja. Soglasje se poruši ob posameznih določbah. Lahko pripravimo amandmaje, ki bodo to reševali," je poudarila.
"Glede na reakcije in razprave pride razumen človek do enega zaključka, in sicer da je predlog zakona slab. Slabo pripravljen in premišljen," je opozoril Miran Györek (SNS). Kot pravi, je bilo nasprotovanj zakonu toliko, da lahko v SNS-u podvomijo o strokovnosti predlagatelja. "V konkretnem primeru je mnogim, ki smo aktivni v politiki, jasno predvsem eno, da želi oblast nadzorovati medije," je prepričan.
Tako kot večina poslanskih skupin pred njim je tudi Ljubo Germič iz LDS-a kot glavne problematične točke izpostavil vprašanje Sveta za medije, urejanje statusa svobodnega novinarja in ukinjanje radijskih mrež. Pri LDS-u sicer podpirajo temeljne cilje zakona, bodo pa pozorni na določene dileme, ki se še vedno odpirajo in upajo, da jih bo mogoče rešiti v nadaljnji obravnavi.
Ribič: Zakon gre v smeri mehkega nadzora nad mediji
Janez Ribič (SLS) je poudaril, da so v stranki prišli do sklepa, da zakon uvaja nov koncept, ki gre v smeri mehkega nadzora nad mediji, s čimer, kot pravi, ne morejo soglašati. Glede omejitev lastništva medijev, ki jih določa zakon, je dejal, da bi moralo biti to področje v pristojnosti Urada za varstvo konkurence, vendar odločanje ne bi smelo biti izključno v njegovi pristojnosti.
Majda Širca (Zares) je zatrdila, da so spremembe potrebne, saj jih narekuje čas, pogojen z globalnim pretokom medijskih vsebin, stroka, uredniki, ki so nezadovoljni s sedanjo ureditvijo, in tudi obljuba vseh levo usmerjenih strank. "Samoomejevanje je bilo vodilo pri pisanju tega zakona," je izpostavila in dodala, da pri pripravi zakona ni bilo prostora za partikularne interese.
Vasja Klavora (DeSUS) je poudaril, da so mediji eden izmed temeljev demokratične družbe. Kot pravi, je eden od prednostnih ciljev zakona tudi uvedba večje avtonomije medijev, kar podpirajo, pod vprašaj pa postavljajo določbe, ki govorijo o zavrnitvi statusa svobodnega novinarja in ukinjanja medijskih mrež. Kot je povedal, bo DeSUS v tej fazi zakon podprl, vendar pričakujejo, da bo prišlo v veliki meri v nadaljnjem zakonodajnem postopku do ustreznih sprememb.
Predstavnik nepovezanih poslancev Andrej Magajna je dejal, da je bilo na zakon toliko pripomb z vseh strani, da se lahko poslanci vprašajo, ali je zakon sploh primeren za nadaljnjo obravnavo. Poudaril je, da bodo nepovezani poslanci glasovali različno, sam pa bo zakon zavrnil. Kot glavno slabost zakona je izpostavil predvsem Svet za medije, ki bo po njegovem podvržen političnemu vplivu, "če hočemo ali ne".
MK: Zakon bo povečal medijsko svobodo
Medijski zakon je v DZ poslalo kulturno ministrstvo, ko ga je še vodila Majda Širca. Po mnenju ministrstva naj bi zakon povečal medijsko svobodo in avtonomijo, medtem ko mu v novinarskih združenjih nasprotujejo predvsem v delu, ki ustanavlja t. i. svet za medije.
Po njihovem mnenju je nedopustno, da organ, ki ga imenuje DZ, spremlja spoštovanje profesionalnih standardov v medijih, in predlaga imenovanje zunanjih članov častnega razsodišča, saj da je to naloga predvsem samih novinarjev.
Ukinitev radijskih mrež, boj proti monopolu
Ker zakon predvideva ukinitev radijskih mrež, so proti tej določbi nastopili tudi novinarji in vodstvo Radia 1. Če bo omenjena določba sprejeta, napovedujejo zahtevo za referendum.
Širca je primerjave z madžarsko ureditvijo zanikala, glede radijskih omrežij pa so na ministrstvu pojasnili, da je edini namen takšne ukinitve preprečevanje radijskih monopolov.
Zakon sicer še spreminja pravico do popravka in odgovora, pristojnosti za presojanje lastniške koncentracije v medijih pa prenaša v pristojnost Urada za varstvo konkurence.
V deželah, ki so prišle izpod socializma in so del bivšega socialističnega lagerja, imajo globoko in hudo nevarno tradicijo, kajti novinarji v tistem času so bili pač agitatorji partije. To se vleče še naprej in naprej in naprej. To je tista politizacija, ki smo se je v deželah tradicije vedno bali.
Pripravljavci zakona so sledili javnemu interesu in zdravi medijski krajini, kjer mora domovati avtonomija. Prostora za partikularne interese ni bilo. Ni bilo vprašanj, ki običajno prevladujejo v naši družbi, torej, ali je nekaj, kar je dobro ali slabo nasploh, dobro ali slabo tudi zame ali za mojo opcijo.
Samo svobodni in avtonomni mediji lahko uresničujejo javni interes, ki se mora izoblikovati v dialogu med vsemi akterji javne sfere, ker mediji ne morejo, predvsem pa ne smejo biti poligon politične samovolje vsakokratne vladajoče elite ali pomagalo interesom kapitala.
Zakon, ki ga obravnavamo, ima kar nekaj pomanjkljivosti. Če tako veliki združenji, kot sta ZNP in Društvo novinarjev, kažeta strah, je bolje, da se zakon umakne.
Prišli smo do zaključkov, da se z zakonom uveljavlja neki novi koncept pojmovanja medijev, ki gre v pretežni meri v smeri mehkega nadzora države nad mediji, s čimer pa v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke nikakor ne moremo soglašati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje