Radijske mreže so nastale z združevanjem manjših, lokalnih radijskih postaj, ki bi zaradi finančnih težav sicer propadle, so pojasnili na radiu Geoss, ki je del mreže Radio 1, ki bo v primeru sprejetja novega zakona tako prenehala obstajati.

Ministrstvo: Vrnitev k lokalnim vsebinam
Na ministrstvu za kulturo, kjer so predlog zakona pripravili, pa zatrjujejo, da se bodo lokalne radijske postaje po razpadu mrež tako znova vrnile k uresničevanju lokalnega interesa, kar je tudi njihov namen, je za TV Slovenija poročala Tadeja Anžlovar. Na ministrstvu so namreč prepričani, da se lokalne postaje izkorišča za predvajanje nacionalnih programov, kar predstavlja nelojalno konkurenco in monopolizacijo radijskega trga.

Zakon še vedno dopušča možnost programskega povezovanja, je še pojasnil Vojko Stopar iz direktorata za medije na ministrstvu za kulturo.

Oblaka skrbi za zaposlene
Leo Oblak, lastnik največje radijske mreže Radio 1, ukinitev mrež označuje za nesprejemljivo, saj bi se njegova razdrobila na 14 majhnih radijskih postaj. Gre za radio, ki ima več kot 60 zaposlenih, program pa ustvarja 150 ljudi, je dejal in se vprašal, kaj se bo zgodilo z njimi, ko majhni radii ne bodo dovolj močni, da bi preživeli. Mreža tako napoveduje zbiranje podpisov za morebiten referendum o medijskem zakonu.

Po drugi strani, pa člen predloga ne moti Radia Center, ki združuje tri radijske postaje. Direktor Aleksander Žišt je dejal, da bi zanje razbitje mreže sicer pomenilo nekoliko več stroškov, verjetno pa tudi nove zaposlitve. Dodal je, da je z vidika pluralnosti medijev zakon način, "da pridemo nazaj na lokalne postaje", kar označuje za pozitivno.

Predlog bodo v četrtek prvič obravnavali poslanci.