V svojem sporočilu za javnost Širčeva poudarja, da če bo kranjsko sodišče o ničnosti sporazuma med državo in Rimskokatoliško cerkvijo (RKC) glede Blejskega otoka odločalo šele prihodnje leto, obstaja tveganje, da otok pristane v rokah RKC-ja.

Meni, da lahko novo vlado, ne glede na politično opcijo, zamika, da bi umaknila tožbo, ki jo je država oz. ministrstvo za kulturo (MK) vložilo proti blejski župniji. MK je namreč leta 2009, takrat ga je vodila Širčeva, vložil tožbo za razveljavitev sporazuma, s katerim je prejšnji minister Vasko Simoniti v imenu Republike Slovenije župniji Bled podaril tri nepremičnine na Blejskem otoku in ji otok brez plačila oddal v najem za 45 let.

"Na ta način bi se lahko realiziral scenarij Janša - Simoniti, po katerem naj bi RKC dobila v last nepremičnine na Blejskem otoku, pa čeprav so bili v denacionalizacijskem postopku, ki je trajal več kot 15 let, Cerkvi vrnjeni le sakralni objekti, ne pa tudi ostale nepremičnine, ki jih je Janševa tehnična vlada zasegla tik pred volitvami na potuhnjen način.
Denacionalizacijski postopek je bil namreč že končan in zapečaten tudi na Ustavnem sodišču, kar pa RKC-ja in takratne vlade ni oviralo, da ne bi posegla po kulturnem spomeniku državnega pomena in simbolu naše države," meni Širčeva.
Politični, ne pravni interes
Dodaja, da kranjsko sodišče daje "pomenljivo sporočilo, ki ima na vprašanje, v čigavem interesu je takšno zavlačevanje, zaenkrat sugestiven odgovor: v interesu tistih, ki primer Blejskega otoka ne razumejo kot pravno, temveč politično vprašanje."
Za sodišče zadeva ni prednostna
Razpravljajoča sodnica kranjskega okrožnega sodišča je namreč menila, da pri junija vloženi popravljeni tožbi ne gre za prednostno zadevo, zato jo bo obravnavala po vrstnem redu pripadlih zadev. Na ministrstvu za kulturo pa vztrajajo, da bi moralo sodišče o tej zadevi odločati prednostno in se bodo na odločitev pritožili.
Blejskemu županu Janezu Ferkolju se zdi denacionalizacijski spor, ki teče že od leta 1992 dalje, "politična zadeva in razpihovanje problema, ki ga v bistvu sploh ni". Kot je povedal za STA, se mu zdi logično, da je otok splošna narodna lastnina in da je cerkev na otoku v lasti župnije.
"Z otokom se upravlja korektno. Jaz na otok z veseljem pridem in mislim, da se noben od turistov ne vpraša, kdo je lastnik oziroma upravljavec," je poudaril Ferkolj.