Po ministrovih besedah se zakon ne razlikuje veliko od prejšnjega. Foto: RTV SLO
Po ministrovih besedah se zakon ne razlikuje veliko od prejšnjega. Foto: RTV SLO
Majda Širca
Širca opozarja, da zakon predstavlja nevarno igračkanje z mediji. Foto: RTV SLO

Predlog novele je pripravilo kulturno ministrstvo, ki je imelo na svojih spletnih straneh do preteklega ponedeljka objavljen osnutek z omenjenim skladom, nato pa ga je umaknilo in objavilo novega, ki sklada ne predvideva več.

Sklad za medije naj bi se financiral iz državnega proračuna, in sicer v višini milijarde tolarjev letno. Zagotavljal naj bi pluralnost in demokratičnost splošnoinformativnih dnevnikov in tednikov, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij, najmanj 40 odstotkov od predvidene milijarde pa bi bilo namenjenih za razvoj medijev posebnega pomena. Pri slednjih gre za medije s statusom lokalnega, regionalnega, študentskega oz. nepridobitnega programa.

Sandra Bašič Hrvatin s Fakultete za družbene vede opozarja, da gre pri tem za sistem podeljevanja sredstev, ki ostaja enak prejšnje- mu, s to razliko, da se sredstva po-večajo z dosedanjih 400 milijonov na milijardo.
Po zdaj sprejetem predlogu sklada za medije v zakonu ni več, namesto njega je zapisano le, da kulturno ministrstvo »zagotavlja proračunska sredstva za pluralizacijo in demokratizacijo« medijev. V ta namen bo prav tako zagotovljena milijarda tolarjev, ki se bo razdeljevala po enakih načelih kot v prvotno mišljenem skladu za medije. RTV Slovenija je iz tega financiranja izvzet.

Kateri mediji oz. projekti bodo upravičeni do proračunskega denarja, bo na podlagi javnega razpisa določala posebna strokovna komisija, katere člane bo imenoval kulturni minister. Člani ne bodo smeli biti interesno povezani z odločitvami te komisije. Pri odločanju bo morala komisija upoštevati pomen projekta za uresničevanje javnega interesa v medijih in izsledke rednih letnih raziskav stanja medijskega pluralizma v Sloveniji.

Omejitev lastništva
Novela zakona med drugim uvaja tudi predhodno soglasje ministrstva za pridobitev več kot 20-odstotnega lastninskega ali upravljalskega deleža v izdajateljih medijev, saj dosedanja ureditev na področju nedovoljenih lastniških koncentracij medijev ni predvidevala učinkovite sankcije. Po novem bodo tako vsakršni sklepi katerih koli organov, ki za omenjene posle ne bodo pridobili soglasja ministrstva, nični.

Zaščita mladoletnikov
Novela določa tudi, da morajo televizijski programi, ki vključujejo nasilje ali seksualnost, pred predvajanjem objaviti sporočilo, da ti niso primerni za mlajše od 15 let, med samim predvajanjem pa morajo imeti ustrezno vizualno oznako. Pornografske vsebine v tiskanih medijih morajo biti ponujene tako, da niso na enostaven način ali na javnih prostorih dostopne mladoletnikom. Roki za odgovore na novinarska vprašanja se skrajšajo na sedem delovnih dni, popravki v medijih pa se morajo po novem objaviti v celoti in brez sprememb ali dopolnitev uredništva.

Direktor Radia Slovenija Miha Lam- preht je povedal, da uresničitev 40- odstotnega deleža slovenske glasbe v radijskih programih za njih pred-stavlja velik problem in je praktično neizvedljivo za tretji program ARS, kjer predvajajo pretežno klasično glasbo. V ponedeljek so zato prosili programski kontroling na radiu, da izračunajo dosedanji odstotek slo- venske glasbe na Radiu Slovenija in na ta način ugotovijo, kolikšno je odstopanje od 40 odstotkov.
Več slovenščine
Mediji in njihove oddaje bodo po novem zakonu morali biti pomenoveni v slovenščini, razen v primeru, ko gre za licenčno tujo oddajo ali za narečno ime. Delež slovenske glasbe na radijskih postajah se bo povečal z 10 na najmanj 20 odstokov, razen v programih Radia Slovenija, kjer zakon predvideva najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe.

Kulturni minister Vasko Simoniti je seji vlade povedal, da je zakon usklajen s pravnim redom EU-ja in se ne razlikuje bistveno od dosedaj veljavnega zakona. Nekateri novinarji so izrazili dvom, da zakon pri podeljevanju proračunskih sredstev ne uvaja zgolj politične pluralnosti, kar pa je Simoniti zanikal. Po njegovem mnenju se to ne more zgoditi, ker bo o projektih razsojala komisija na podlagi jasnih in nedvoumnih kriterijev. Meni tudi, da člen, ki uvaja objavo celotnega popravka, ne posega v uredniško avtonomijo.

V društvu novinarjev Slovenije me-nijo, da ministrstvo s tem zakonom razume pluralnost kot zgolj in samo politično pluralnost. Sami zagovar-jajo stališče, da so na medijskem področju posredne in splošne sub-vencije bolj zaželene kot neposred-ne in selektivne. Ministrstvo je po njihovem mnenju tudi pregloboko poseglo v novinarsko in uredniško avtonomijo, ko je vpeljalo pravico do objave celotnega popravka.
Opozicija kritična
Poslanka LDS-a Majda Širca ocenjuje, da zakon posega v medijsko avtonomijo, njegovo spreminjanje pa poteka na zelo improvizirajoč način, in pravi, da gre za nevarno igračkanje z mediji. Skrb za nacionalno identiteto se uvaja zgolj na televiziji in radiu, medtem ko se na področju tiska bolj skrbi za politično skrbstvo, je prepričana Širca.

V SD-ju menijo, da sprejemanje zakona poteka brez širšega dialoga v javnosti in se ponavlja zgodba iz obravnave zakona o RTV-ju. V nadaljevanju zakonodajnega postopka bodo zato uporabili vsa poslovniška določila, da omogočijo zdaj odsotni dialog o predlaganih rešitvah.

Poslanki SNS-a Barbari Žgajner Tavš se novela ne zdi zelo sporna, bo pa po njenem mnenju potrebno še razjasniti nekatere nejasnosti, predvsem pri določbah glede subvencij za medije in glede pravice do popravka.