Sporna posla sta bila sklenjena pred 14 leti, ko je nadškofija Maribor od Krekove družbe pod svojim upravljanjem isti dan najprej kupila delnice Mladinske knjige Založba in jih nato takoj bistveno dražje prodala. Po neuradnih podatkih je v dveh takšnih poslih zaslužila 1,2 milijona evrov.

Obtožnica pravnomočna od 18. avgusta
Uradni organi so s pojasnili skopi. S specializiranega tožilstva so pojasnili le, da je bila obtožnica "vložena 18. aprila zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic". Obtožnica je postala pravnomočna 18. avgusta. "Datumi predobravnavnih narokov oziroma začetek sojenja še ni določen," so pojasnili na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Po neuradnih podatkih naj bi tožilstvo ugotovilo, da sta nadškof Kramberger in ekonom nadškofije Mirko Kraševec z vednostjo uprav družb, ki sta delnice kupili, oškodovala druge lastnike Krekove družbe, ki bi lahko zaslužili več, oziroma kupce, ki bi za delnice lahko plačali manj. Prav zato sta se med štirimi pravnomočno obtoženimi znašla tudi tedanja predsednika uprav kupcev delnic, to sta Ivan Ferme (Etol) in Stane Valant (NFD ddu). Obtoženim zaradi pridobljene velike premoženjske koristi grozi od enega do osem let zapora. Po objavi prispevka se je na nas obrnil Valant, in pojasnil, da kupca delnic nikakor nista bila vpletena v domnevno sporne posle in se v ničemer nista dogovarjala z soobtoženima (Krašovec ali Kramberger), ki jih sploh nista poznala.

Kramberger: "Stvari bodo jasne po obravnavah"
Ker so uradna pojasnila RKC-ja izredno skopa, smo obiskali upokojenega škofa Krambergerja v Domu starejših občanov Sv. Lenart. Vidno pretresen zaradi vprašanj o preteklem poslovanju mariborske nadškofije in sodnega postopka je povedal, da pričakuje skorajšnji začetek sojenja in prve obravnave. "Stvari niso jasne. Več bom lahko povedal pozneje po obravnavah, ko bo vsem, tudi meni, več jasno," je povedal 80-letni Franc Kramberger. Soobtoženi Mirko Krašovec je potrdil, da je seznanjen z obtožnico, vendar nas je za pojasnila usmeril na svojega zagovornika Velimirja Cugmasa, ki pa zadeve ni želel komentirati.

Za komentar obtožnice smo že v petek ob podelitvi odlikovanja nekdanjemu vodji vatikanske knjižnice Ivanu Reberniku prosili predsednika Slovenske škofovske konference Stanislava Zoreta. "Mislim, da to ne spada na današnji dogodek, na to bom odgovarjal drugič," je pojasnil Zore.

Je nadškofija utajila davke?
Vsako podjetje bi za takšen dobiček pri poslu plačalo davek na podlagi dohodka pravnih oseb. K temu je bila zavezana tudi nadškofija kot verska skupnost, čeprav je sicer oproščena plačila davka od dohodkov (dobička) pravnih oseb iz opravljanja nepridobitne dejavnosti. "Ne glede na navedeno oprostitev davka pa so tudi ti zavezanci, torej tudi verske skupnosti, dolžne obračunavati in plačevati davek iz opravljanja pridobitne dejavnosti, kar trgovanje z vrednostnimi papirji nesporno je. Pomeni, da so tudi verske skupnosti (kot velja za vse pravne osebe, ki so zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb) dolžne obračunavati in plačevati davek na podlagi davčnega obračuna," so pojasnili na finančni upravi. Je nadškofija davek od tega posla plačala? Na to vprašanje nam niso odgovorili.

Začetek konca mariborskega poloma?
Slabih petnajst let po sklenitvi posla je to prva zgodba izginulih milijonov evrov podjetij mariborske nadškofije, ki se seli pred sodišča. Do danes je pravnomočno končan postopek le proti nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu zaradi napeljevanja h goljufiji v škodo Evropske unije. Pri obnovi območja Betnave je namreč sodeloval pri ponarejanju dokumentov za izplačilo evropskih sredstev za dela, ki jih v resnici niso opravili.

Na sodnem tnalu tudi vodstvi Zvonov
Kot so razkrili novinarji Tarče, je specializirano tožilstvo 29. maja zaradi zlorabe položaja vložilo obtožnico tudi zoper štiri nekdanje člane uprave Zvonov Ena in Dve (Simona Zdolška, Matejo Vidmar, Franca Ješovnika in Ljuba Pečeta). "Obtožnica je že vročena, ni pa še pravnomočna zaradi vloženih ugovorov zoper obtožnico," so potrdili na Okrožnem sodišču v Mariboru. Kot pojasnjuje na specializiranem tožilstvu, jih obtožujejo zlorabe položaja in pravic. Tik pred stečajem jim je uspelo nezakonito iz podjetij odpeljati lastništvo Luke Zadar in jih zato oškodovati za slabih 20 milijonov evrov.

Čeprav so naši pravosodni organi s podatki skopi, je iz podatkov začasne odredbe zagrebške sodnice Vere Polak Presečki, s katero je junija lani ustavila razpolaganje z delnicami, razvidno, kako je potekalo skrivanje delnic. Večinski delež Luke Zadar je že leta 2007 s posojilom NLB-ja kupilo nadškofijsko podjetje I.J. Storitve za 17,5 milijona evrov. Glede na poznejše cene delnic na Borzi so deleže preplačali za vsaj desetkrat. Po zlomu nadškofijskih financ so delnice prepisali na mariborskega taksista Danijela Robnika, ki je s pomočjo podjetja Vort konzalting iz Zagreba za nizko plačilo delnice prepisal na podjetje Dilucolo z naslovom v Zagrebu. Vendar, kot kaže, kupnina nikoli ni bila poravnana.

Vse, kar je ostalo v stečaju nadškofijskega podjetja I.J. Storitve, je terjatev do družbe Vort Konzalting, ki je delnice s soglasjem vodilnih prevzela, a nikoli plačala. Kako verjetno je poplačilo teh 19 milijonov evrov, sicer kaže podatek, da je stečajna upraviteljica Sara Pušenjak skušala to terjatev prodati za milijon in pol evrov, vendar zanjo kupca ni našla.