Država je namreč posegla v posel prodaje, s katero je Nadškofija Maribor neznanemu kupcu (neuradno iz tujine) skušala prodata velik del svojih zemljišč. Sklad je izkoristil predkupno pravico, ki mu jo je Upravno enota Slovenska Bistrica z odločbo, ki smo jo dobili na RTV Slovenija, tudi priznala.

V tuje roke sedež nadškofa in cerkev
Nadškofija po sporazumu z upniki množično razprodaja premoženje. Cerkev sv. Alojzija sredi Maribora je šla v roke Hrvatov, sam sedež nadškofije pa so pred rubežem bank z nakupom rešile tri avstrijske škofije. Tudi kmetijska zemljišča so bila po neuradnih podatkih namenjena za prodajo čez mejo, vendar v Mariboru tega niso potrdili.

"Pogodbe so podpisane, odobritev pravnega posla s strani Upravne enote je izdana, kupnina je deponirana na fiduciarnem računu," je potrdila naše informacije direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, so že maja nakazali notarki Romani Gajšek 5.818.111,69 evrov kupnine, kolikor je okvirno vreden posel skupaj z davkom. Nadškofija zavita v molk
"Kot je bilo ob sklenitvi sporazuma javno objavljeno in o čemer ste mediji tudi izdatno poročali, je Nadškofija Maribor s svojimi upniki pred slabima dvema letoma sklenila sporazum o ureditvi medsebojnih dolžniško-upniških razmerij. Omenjeni sporazum se zdaj izvaja, pri čemer konkretnih dejavnosti zaradi zaveze k varovanju poslovne skrivnosti ne moremo komentirati," pojasnjuje Janez Lesnika v imenu ekonomata mariborske nadškofije.

Država kupila, kar je vrnila RKC
Ker je bila predkupna pravica uveljavljana, smo pridobili podatke o posameznih zemljiščih. Dolg seznam parcel potrjuje, da država v večjem delu kupuje tisto, kar je bilo nekoč že njeno. Poglejmo - konkretno - največjo parcelo. Kot je potrdila Upravna enota Slovenska Bistrica, je država “konventu magdalenk v letih od 1998 do vključno 2004 izdala več odločb o vrnitvi premoženja. /.../ Gre za približno 240 ha gozdov, med njimi pa je tudi parc. št. 322/10 k.o. 783- Studenice, ki meri 208,5 ha". Potem ko smo to parcelo preverili, smo ugotovili, da je ocenjena na dobrih 300 tisoč evrov in je med tistimi, ki jih država prek sklada kupuje nazaj dobrih deset let po denacionalizaciji.

V poslih nadškofije izginilo vsaj pol državne milijarde
Mariborski polom je resno pretresel slovenske banke. Kot je razvidno iz stečajnih postopkov, dolguje Gospodarstvo rast v lasti nadškofije 184 milijonov evrov NLB, v stečaju Zvona ena je upravitelj priznal državni DUTB 130 milijonov evrov terjatev in NLB še 101 milijon, pri Zvonu dve pa Gorenjski banki 35 milijonov. Če prištejemo še manjše državne upnike, dolguje Nadškofija Maribor prek svojih podjetij državnim bankam več kot pol milijarde evrov.

Država plačuje nadškofiji najemnino za šolo
Glavno premoženje nadškofije ostajajo šolski objekti. Med njimi je tudi tisti na Vrbanski, v katerem posluje Biotehniška šola Maribor in za katerega država plačuje približno šest tisoč evrov mesečno. Ne nadškofiji, temveč Zavodu Antona Martina Slomška, s čimer denar pelje mimo upnikov. Ker se je nadškofija obvezala prodati prav vse premoženje, smo preverili, ali so ogroženi tudi šolski objekti. "Izobraževalni zavod posluje nemoteno, prav tako pa potekajo aktivnosti za zagotovitev nadaljnjega poslovanja ter njegovega razvoja," zagotavljajo na nadškofiji Maribor.