Kot je po sestanku v izjavi za medije pojasnil dozdajšnji predsednik DZ-ja Milan Brglez, so se dogovorili o ustanovni seji, ki bo vsebovala tri obvezne točke: izvolitev predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov ter volitve predsednika DZ-ja. Določili so tudi sedežni red v parlamentarni dvorani, pri čemer po Brglezovih besedah ni bilo nobenih težav, čeprav pred sestankom popolnega sporazuma med poslanskimi skupinami ni bilo.

Ni soglasja o novem predsedniku DZ-ja
Se pa težave nakazujejo pri najpomembnejši točki dnevnega reda petkove seje, torej izvolitvi novega predsednika. Sodeč po izjavah začasnih vodij poslanskih skupin, je malo verjetno, da bi pogovori o morebitnem koalicijskem sodelovanju pripeljali do točke, da bi DZ lahko izvolil novega predsednika.

Tudi o imenih morebitnih kandidatov v strankah molčijo. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je pojasnil, da sami imena nimajo, sicer pa "kar koli bi povedal, bi povedal preveč", saj je vse stvar dogovorov in pogovorov, ki bodo še potekali po petka. Je pa po njegovem mnenju tudi mogoče, da v petek ustanovno sejo prekinejo in z odločanjem o novem predsedniku počakajo še nekaj dni.

Tudi po mnenju začasnega vodje poslancev NSi-ja Mateja Tonina obstaja velika verjetnost, da predsednika DZ-ja v petek ne bodo izvolili. Ker dogovora o prihodnji koaliciji še ni, ima Tonin občutek, da nihče izmed kandidatov ne bo izvoljen. Predsednik NSi-ja sicer ne izključuje možnosti, da bi tudi sam kandidiral za to funkcijo.

Cerar novi predsednik DZ-ja?
Nekoliko bolj optimistični so v SMC-ju, saj po mnenju začasnega vodje Igorja Zorčiča obstaja možnost, da bi po dodatnih pogovorih v tem tednu vendarle oblikovali predlog skupnega kandidata. Če bo to predsednik SMC-ja Miro Cerar, bo po Zorčičevih besedah skupen kandidat morebitne levosredinske koalicije. Možnost, da bi Cerarja kot kandidata predlagal SDS, pa po Zorčičevih besedah ni realna.

V Stranki Alenke Bratušek pa po besedah začasnega vodje poslanske skupine Marka Bandellija pričakujejo, da bo kandidata za predsednika DZ-ja predlagal LMŠ. Kandidata te stranke bi tudi sami podprli, čeprav tudi Bandelli pričakuje, da bi v petek izvoljeni predsednik DZ-ja funkcijo opravljal le začasno. Kandidata SDS-a pa po njegovih besedah ne bi podprli.

Takšnega kandidata ne bi podprli niti v Levici, je napovedal začasni vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je pa večja verjetnost, da bi podprli kandidata iz drugih strank. Zmago Jelinčič (SNS) pa pravi, da se bodo zelo težko odločili o podpori kandidatu za predsednika, saj meni, da bodo vsaj trije ali štirje kandidati, ki se bodo med seboj prerivali.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je prepričan, da bi morala imeti glavno besedo pri izvolitvi predsednika DZ-ja največja poslanska skupina kot relativna zmagovalka volitev. Če ji to ne bo uspelo, pa pride na vrsto druga največja, je dodal.

Vloga najstarejšega poslanca
Če poslanci v petek novega predsednika parlamenta ne bodo izvolili, bo dolžnosti predsednika začasno opravljal najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz SAB-a, ki bo vodil tudi ustanovno sejo. V tem primeru bi vodil slavnostno sejo DZ-ja pred dnevom državnosti, ki bo v nedeljo, na njej pa bi imel slavnostni govor.

Vprašanje kandidata za funkcijo predsednika DZ-ja je tesno povezano z obrisi prihodnje koalicije, ki je v tem trenutku še precejšnja neznanka. Pogovori o morebitnem sodelovanju sicer potekajo ves čas, kar so potrdili tudi začasni vodje poslanskih skupin.

Han denimo pričakuje, da bo obris do petka znan, sestanki pa bi morali po njegovih besedah do tedaj potekati na "urni bazi". Tonin je potrdil, da so z dvema strankama začeli nekoliko bolj vsebinske pogovore. Nadaljevali jih bodo, dokler ne bodo ugotovili, da so zaradi vsebinskih razlik nesmiselni, je dodal. O morebitnih skupnih točkah se z LMŠ-jem pogovarjajo tudi v Levici, v SNS-u pa, kot je povedal Jelinčič, konkretne ponudbe še niso dobili, se bodo pa v torek srečali s predsednikom LMŠ-ja Marjanom Šarcem.

Predstavnika SDS-a in LMŠ-ja po sestanku pri Brglezu nista dala izjav.

Na sestanku so se vodje poslanskih skupin tudi dogovorili, kakšna bo sestava mandatno-volilne komisije, ki ima pomembno vlogo na ustanovni seji DZ-ja. Mesto predsednika bo vsaj začasno pripadlo največji poslanski skupini, torej SDS-u, kandidat za to funkcijo pa bo dozdajšnji vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko.