Le sedmim odstotkom ljudi se je dva meseca po plebiscitu zdelo, da bo vojna, je pokazala javnomnenjska raziskava. Janša je na okrogli mizi ob 20. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite pojasnil, da se je prvo uro nove vlade pokazalo, da bo zaščita osamosvojitve z realno silo njena ključna težava. Od povsod so namreč prihajala neuradna obvestila, da se razorožuje Teritorialno obrambo, uradne informacije pa so bile, da gre le za premeščanje orožja na varnejše lokacije. Pojasnil je še, da zaustavitev razorožitve ni potekala, kot bi morala, sicer bi Slovenija obdržala več orožja, kot ga je, to je okoli trideset odstotkov vsega. Na terenu so se namreč med menjavo oblasti pojavile nejasnosti, saj poveljniki občinskih štabov niti niso vedeli, na koga bi se obrnili.

"Veljala fama, da sta bili v Kočevski Reki skoncentrirani vojaška in policijska moč"
Kot neposredni odgovor na razorožev je nastala Manevrska struktura narodne zaščite, ki po Janševih besedah ni nastala naenkrat. Najprej se je namreč pojavila pobuda, da se začne vzpostavljati organizacija, ki bo nadomestila razoroženo Teritorialno obrambo oziroma omogočila zavarovanje ukrepov osamosvojitve. Janša je pojasnil, da sprva sploh niso bili sprejeti akti, ki bi pokrivali delovanje, pozneje se je namreč veliko ukrepov pokrilo za nazaj.

Dotaknil se je tudi Kočevske Reke, ki naj bi veljala za koncentracijo vojaške in policijske moči. Dejal je, da so šele po osamosvojitvi prišli do arhiva in pričevanj tistih, ki so obveščevalno pokrivali Manevrsko strukturo narodne zaščite. Vedeli so, da se nekaj dogaja, niso pa imeli nobene podatkov o nobeni konkretni situaciji "in nato je nastala neka fama o tem, da je Slovenija vse, kar je dišalo po policijski in vojaški moči, koncentrirala na območju Kočevske reke in Gotenice", in tam naj bi bilo skoncentriranih veliko ljudi. To je veljajo do osamosvojitvene vojne, ko je JLA močno napadel to območje, a niso povzročili večje škode.

"Policiji pristojnosti, ki jih običajno v demokratičnih državah nima"
Igor Bavčar, nekdanji minister za notranje zadeve, je dejal, da se je, ko je prevzel vodenje ministrstva, lotil vzpostavljanja vzporednega policijskega sistema, prek katerega so (vojaško) usposabljali policiste, ki so med pripravami na morebitno agresijo dobili tudi pooblastila, ki jih policisti v demokratičnih državah sicer nimajo. Policijo so oborožili s težkim orožjem in prav policisti so bili namreč tisti, ki so ubranili nekaj težkih napadov med osamosvojitveno vojno. Ob tem je bilo treba izničiti moč Službe državne varnosti, ki so ji bile odvzete policijske pristojnosti, hkrati pa se je začel proces upokojevanja agentov.

SDV je bil namreč tisti, za katerega so govorili, da ve vse, ko jih je Bavčar povprašal o tem, ali kaj vedo o razoroževanju, pa o tem domnevno niso vedeli ničesar. Janša je ob tem dejal, da bi moral SDV o razoroževanju obvestiti vsaj predsednika takratne skupščine Franceta Bučarja.

Krkovič "prebiral" morebitne člane manevrske strukture
Bavčar je ob tem še orisal razmere, v katerih je prevzel ministrovanje. Predaje poslov med njim in njegovim predhodnikom Tomažom Ertlom ni bilo, pričakal pa ga je tudi protest sindikatov s številnimi vprašanji in razlogi za protest. Ob tem je dodal še, da je bilo prav z imenovanjem njega in Janše v vlado največ težav, saj so jima mnogi nasprotovali. Ob nastopu dela tako ni natančno vedel, kako naj se stvarem streže, a je pojasnil, da si je veliko izkušenj pridobil med vodenjem odbora za varstvo človekovih pravic, ko so z milico dobro sodelovali in so pridobili veliko informacij o tem, kako stvari v milici delujejo.

Brigadir in nekdanji načelnik manevrske strukture Tone Krkovič je razložil, kako je pridobival ljudi za manevrsko strukturo. Sam je hodil od posameznika do posameznika, pod pretvezo, da gre za prijateljske, moške pogovore, in vedno počakal, da je posameznik sam začel govoriti o razorožitvi in kako je ta neupravičena. Pustil, da je njegov sogovornik še govoril o tem, sam pa se je celo branil govora o tem. A ko ga je "prebral", ga je povprašal, ali bi se pridružil zadevi. Dejal je, da so se pridružili vsi, le eden ne. Prvič po 20 letih je Krkovič razkril tudi, da se je v tistem času predstavljal kot Ivan Kljun iz Kočevja.

Poveljnik slovenske specialne policije Vinko Beznik je ob tem pojasnil, kako se je oblikovala Manevrska struktura narodne zaščite. Bila je sestavljena iz modre in zelene komponente. V prvi fazi sta bili v modro komponento vključeni njegova specialna enota in posebna enota milice, v drugi fazi, ko so bile v zelene komponente vključene enote na občinski ravni, pa so bile v modro komponento vključene še vojne enote milice. Modra komponenta ni bila nikoli posebej organizirana in poveljniki niso bili posebej imenovani, saj je organizacija že obstajala. Ena ključnih razlik med modro in zeleno komponento je bila po Beznikovih besedah ta, da se je zelena konstituirana na podlagi iskanja posameznikov, modra pa na podlagi izločanja posameznikov in skupin.