.

Po potrditvi so sledile prisege novih ministrov in ministric. Nov ministrski zbor bo imel tri člane več kot doslej. Največja vladna stranka SMC bo vodila devet resorjev, DeSUS štiri, SD pa tri.

Prvak DeSUS-a Karl Erjavec ostaja na čelu zunanjega ministrstva, predsedujoči SD-ju Dejan Židan bo še naprej vodil kmetijski resor, Anja Kopač Mrak (SD) bo tudi v novem mandatu ministrica za delo, družino in enake možnosti, Gorazd Žmavc (DeSUS) pa minister brez listnice na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Iz kvote SMC je novi gospodarski minister postal Jožef Petrovič, finančni minister Dušan Mramor, pravosodni pa Goran Klemenčič. Resor javne uprave prevzema Boris Koprivnikar, infrastrukturnega Peter Gašperšič, zdravstvenega pa Milojka Kolar Celarc.

Nova notranja ministrica je Vesna Györkös Žnidar, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, vodenje novoustanovljenega urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo pa kot ministrica brez listnice prevzema Violeta Bulc.

Ministrica za kulturo iz kvote DeSUS-a bo Julijana Bizjak Mlakar, Irena Majcen pa ministrica za okolje in prostor. Iz kvote SD-ja je med ministri še Janko Veber, ki prevzema obrambni resor.

Cerar se zaveda, da jih čaka težko delo
Novi predsednik vlade Miro Cerar je pred poslanci poudaril, da so se v koaliciji zavezali preseganju nesmiselnih delitev. Uvodoma je povedal, da se nanj obrača veliko ljudi, ki si želijo, da bo nova politika delovala povezovalno in državotvorno, in da nimamo več časa za politikantska obračunavanja. Ljudje namreč že leta poslušajo o izhodu iz krize, ta pa je še vedno navzoča in se še poglablja.

Ukrepi, da bomo "živeli bolje"
Zato so po Cerarjevih besedah potrebni ukrepi, da "bomo živeli boljše" in da bomo preprečili, da bi kot družba nazadovali. Ob tem je opozoril, da so gospodarski kazalci spodbudni, saj se gospodarska rast dviga, stopnja nezaposlenosti pa pada. Toda Slovenija ima velik javni dolg, ki bo letos znašal 81 odstotkov, ter tudi obsežen strukturni primanjkljaj in proračunski primanjkljaj.

Zato je napovedal restriktivno fiskalno politiko, če si želimo, da bi Slovenija ostala gospodarsko neodvisna. Na področju gospodarstva in financ je napovedal nadaljevanje privatizacije državnih podjetij, ki so bila tudi na spisku vlade Alenke Bratušek, boljše korporativno upravljanje in upravljanje premoženja.

Za dvig gospodarske rasti je po njegovih besedah najpomembnejša konkurenčnost, zato potrebujemo učinkovito pravno okolje ter spodbujanje raziskav in visokega šolstva.

Ukinitev prostovoljnega zavarovanja
"Čaka nas veliko dela," je poslancem razložil novi premier. Med pomembnejšimi izzivi nove vlade je Cerar omenil brezposelnost, zlasti med mladimi. V zdravstvu je napovedal ničelno toleranco v korupciji ter optimizacijo in posodobitev zdravstvenega sistema. Ukinjeno naj bi bilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga bo nadomestila ustrezna dajatev.

Vojaki za pomoč pri naravnih nesrečah
Med pomembnejšimi projekti nove vlade je Cerar napovedal ustanovitev nove enote slovenske vojske za reševanje pri naravnih nesrečah in pripravo nacionalnega programa za varovanje pred naravnimi nesrečami. Ministrstvo za okolje in prostor bo po njegovih besedah imelo veliko dela z zakonodajo, ki ni povsem usklajena z evropskimi direktivami. Infrastrukturno ministrstvo naj bi se predvsem posvečalo upravljanju in vzdrževanju obstoječe infrastrukture, saj je na primer letos zmanjkalo denarja za vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja.

Cerar je tudi navedel, da bo vlada "gradila vizijo" razvoja slovenskega kmetijstva, ki bo temelj prehranske varnosti. Na področju sodstva pa ne namerava spreminjati sistema sodniških mandatov. "Trajni mandat sodnikov je vrednota, ki se ji ne smemo odpovedati," je še poudaril, bo pa po njegovih besedah treba prevetriti pravila preverjanja in ocenjevanja njihovega dela.

Opozicija vlade ne podpira
Opozicijske stranke so soglasno napovedale, da njihovi poslanci ne bodo podprli Cerarjeve vladne ekipe. Razlogi, ki so jih navajali opozicijski poslanci so različni. "Vse stranke vladne koalicije imajo v ozadju interesne skupine in lobije, ki si ne želijo sprememb, ki jih država potrebuje," je razlagal predsednik SDS-a Janez Janša in tudi dejal, da gre pri vladni ekipi za "precej neuigran orkester" in da ni ravno tisto, kar bi Slovenija v tem trenutku potrebovala.

"Mislim, da ambicije te vlade geografsko ne sežejo dosti dlje od ljubljanske obvoznice, konceptualno ne dosti dlje od splošnih priporočil iz Bruslja, etično pa do kakšnih dvakrat zaračunanih potnih stroškov," je predlagano vladno ekipo ocenjeval Janša.

Cerar je po njegovih besedah predstavil nekatere cilje, s katerimi se je mogoče strinjati, predvsem glede napovedi restriktivni fiskalni politiki. Vendar ti cilji niso nekaj novega in saj naj bi jih lahko našli v programu SDS-a. V največji opozicijski stranki pa vladi ponujajo roko in bodo podpri vsak ukrep, ki bo šel v tej smeri.

Ministri niso sposobni radikalnega preobrata
Glasovanje proti vladi, so napovedali tudi v ZL. Vodja njihovih poslancev Luka Mesec je razložil, da so ljudje na julijskih volitvah volili nove obraze. Po današnjem dnevu pa bodo razočarani, saj nova ministrska ekipa ni pripravljena in ni sposobna na radikalen preobrat, s katerim bi država po razvitosti in družbenem standardu spet začela dohitevati razvitejši zahod.

Cerarjeva ekipa pa v slovenski politični prostor ne prinaša nikakršnih novih konceptov in rešitev, vlada pa bo nadaljevala vse ključne projekte in politike, ki so odnesle prejšnje tri vlade. Tako se bo nadaljevala privatizacija, javne uslužbence mora biti strah za delovna mesta, posegalo se bo v pokojnine in varčevalo pri najšibkejših slojih, v tek se bo spravilo škodljivo fiskalno pravilo, je opozoril Mesec.

NSi bo deloval dialoško
Poslanci NSi-ja po besedah Ljudmile Novak (NSi) ministrske ekipe ne bodo podprli, saj imajo določene pomisleke, predvsem zaradi po njihovem mnenju premalo velikopoteznega koalicijskega sporazuma. Ob tem je napovedala, da bo NSi v opoziciji deloval konstruktivno in diaološko.

Vodja poslanske skupine ZaAB-a Jani Möderndorfer pa je omenil tudi nekaj spodrsljajev ministrskih kandidatov na njihovih predstavitvah, in sicer izjavi kandidatke za notranjo ministrico Vesne Györkös Žnidar, ki je dejala, da bi policijo izključila iz sistema plač javnih uslužbencev, in kandidata za infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, ki je dejal, da drugega železniškega tira ne potrebujemo še nekaj desetletij.

Cerar se strinja: Čaka jih težko delo
Ob koncu razprave je Cerar odgovoril na nekatere očitke in vprašanja poslancev. Strinja se z navedbami nekaterih poslancev, da jih čaka težko delo, pri tem pa si ne želi, da bi se zgodil razpad koalicije, kot so v razpravi napovedovali nekateri opozicijski poslanci. Zagotovil je, da bo naredil vse, da bo koalicija delovala enotno in prepričljivo. To, da nekateri posamezniki iz predlagane ekipe še niso popolnoma uglašeni s celoto, je po njegovem mnenju normalno. Z nekaterimi izmed njih je, kot je dejal, že opravil pogovore in so se uglasili.

Premier zagotovil: 2. tir ostaja prioriteta
Glede pripomb na račun posameznih ministrov Cerar pravi, da ni primerno odgovarjati na ta vprašanja. Če ne bi verjel v vsakega izmed njih in jih preverjal po najboljši moči, jih ne bi predlagal, je dejal. Mandatar se strinja, da so znanje in izkušnje za ministra pomembne. Toda po njegovih besedah je minister predvsem politik. Za izjavo kandidata za infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, da drugi tir ni potreben, Cerar ocenjuje, da je Gašperšič nekoliko odstopil od tega, kar bo zagovarjala koalicija. Vendar je to po prepričanju mandatarja storil "v nekem dobrem osebnem prepričanju v vlogi strokovnjaka" in se je premalo vživel v vlogo politika. Zagotovil je, da drugi tir ostaja prioriteta vlade.

Tudi o komisarki
Cerar se je tudi dotaknil postopka za izbiro kandidatov za evropskega komisarja in ponovil, da je zadeva trenutno v pristojnosti Evropskega parlamenta. Če se bodo v Evropskem parlamentu ali v Sloveniji pojavile kakšne koli nove okoliščine, pa bo morala to vlada nemudoma obravnavati, je dodal.

Javno glasovanje o ministrih
Poslanci bodo o 16-članski ministrski ekipi glasovali javno, za sprejetje odločitve pa je potrebna navadna večina. Vladna ekipa se bo na ustanovni seji sestala v najkrajšem času, danes zvečer ali v petek, ko jo bo po napovedih sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.

V petek bodo prve primopredaje poslov na ministrstvih. V novi vladi bodo trije ministri več kot doslej. SMC bo vodil devet resorjev, DeSUS štiri, SD pa tri. Ministrska mesta prevzema sedem žensk, kar je največ doslej.

Cerar je po podpisu koalicijskega sporazuma z vodjema DeSUS-a in SD-a, Karlom Erjavcem in Dejanom Židanom, poudaril, da želijo predvsem pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in spodbuditi gospodarske tokove. Prizadevale si bodo za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje.

Med glavnimi izzivi ostajajo zdravstvena reforma ter boj z lobiji in korupcijo v zdravstvu, hitro pa bo treba zavihati rokave tudi pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja o obvladovanju plačne mase v prihodnjem letu.

Novi poslanci na mesta ministrov
S potrditvijo nove vlade bodo iz poslanskih klopi v ministrske vrste odšli štirje poslanci, dva iz poslanske skupine DeSUS-a in dva iz SD-ja. Ministrsko delo bosta nadaljevala Erjavec in Židan, v vlado pa odhajata tudi poslanka DeSUS-a Julijana Bizjak Mlakar in poslanec SD-ja Janko Veber. Židana bo v novi vladi nadomestila poslanka Marija Bačič, Vebra Franc Križanič, Erjavca Marija Antonija Kovačič in Bizjak Mlakarjevo poslanka Jana Jenko, ki je bila poslanka DeSUS-a že v prejšnjem mandatu.