Predsednik vlade Miro Cerar poudarja, da je doseženi dogovor o pripravljenosti Grčije in članic evrske skupine na začetek pogajanj o novem programu pomoči zgolj načelni dogovor, saj bo grška vlada najprej morala dobiti odobritev parlamenta za okvirni program, ki je lahko podlaga za pogajanja. Cerar sicer zeleno luč grškega parlamenta pričakuje v prihodnjih dveh dneh.

Slovenija se je ves čas zavzemala, da Grčija ostane članica evrske skupine in da Evropa izkaže solidarnost z grškimi državljani ter pomaga ljudem v stiski. "V zameno pa mora grška vlada izkazati pripravljenost na strukturne in druge reforme ter spremembe, ki bodo vzpostavile trajnostni, dolgoročni in vzdržni razvoj v grški državi. To smo na ravni tega sporazuma okvirno zagotovili," je dejal Cerar in opozoril, da bodo pogajanja morali odobriti tudi nekateri evropski parlamenti, in sicer nemški, finski in nizozemski.

"Pričakujem, da se bo proces v nekaj dneh končal do te mere, da bomo lahko prišli v fazo, ko se bomo morali odločiti, ali gremo v tretji program. Na drugi strani se bo Grčija zavezala k zelo strogim strukturnim ukrepom in reformam ter takšnim praksam, ki bodo upravičili takšno pomoč," je še dejal Cerar. Tretji program pomoči Grčiji je ocenjen na 82 milijard evrov ali več.

Cerar kot zelo pomembno poudarja tudi izpostavljenost Slovenije ob morebitni odobritvi pomoči Grčiji. Slovenija je namreč do Grčije izpostavljena do 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ med vsemi članicami EU-ja.

"Na to sem izrecno opozoril na sinočnjem srečanju voditeljev evroskupine. V posebni izjavi sem zavzel stališče, da želi Slovenija v primeru tretjega programa pomoči nižjo izpostavljenost. Slovenija zahteva, da je manj izpostavljena, kot je bila doslej," je pojasnil Cerar, ki je zahteval, da se izpostavljenost Slovenije približa povprečni ali pade pod povprečno.

Zagotovil je tudi, da so slovenska stališča do posameznih vprašanj v programu Grčije v načelnem dogovoru v glavnem izpolnjena. Cerar je podprl idejo privatizacijskega sklada, ki bo pod stalnim nadzorom evropskih institucij. 37 milijard evrov iz tega sklada bo namenjenih za odplačilo javnega dolga, 12 milijard pa za investicije. Od 82 milijard evrov, ki so na mizi kot okvirni znesek, je vsaj 25 milijard predvidenih za dokapitalizacijo bank. O začasnem oziroma vmesnem izstopu Grčije iz območja z evrom pa po besedah Cerarja pogovorov ni bilo.

Mesec: Evropa potrebuje še močnejšo levico
Vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec pravi, da če se želi Evropa demokratično in socialno prenoviti, bo potrebovala še močnejšo levico. Sporazuma voditeljev za pomoč Grčiji ne pozdravlja in ocenjuje, da premierja Aleksisa Ciprasa po bruseljski čaka še težja fronta v Atenah, poslanci pa naj presodijo, ali je 86-milijardna pomoč razumna cena za ukrepe.

"Grčija je kamen, iz katerega se ne da iztisniti ničesar več," meni Mesec. Po njegovih besedah pa se vsi svetovni ekonomisti strinjajo, da je tisto, kar predlaga Siriza, delni odpis dolgov in drugačen način reševanja krize, ki bi moral spodbuditi gospodarstvo, edini smiseln program.

V pogajanjih med Grčijo in Brusljem se je po Meščevih ocenah pokazalo, kaj v resnici je Evropa, v kateri živimo. "Je talka finančnih trgov, kletka narodov in talka ozkih interesov najmočnejših, ki gledajo predvsem na kratkoročne koristi."

"Žogica je pri grških poslancih, da presodijo, ali je 86-milijardna pomoč razumna cena za ukrepe, ki jih bodo morali izvesti," je še dejal Mesec in opozoril, da smo nazadnje že videli, da bo nekaterim v parlamentu ob tem zelo težko. "Neka poslanka je izpustila nekaj solz. Tokrat Ciprasa po bruseljski fronti čaka še težja fronta v Atenah," svari Mesec.