Ob prihajajočem dnevu državnosti, s katerim praznujemo neodvisnost Slovenije, so na Sursu pripravili pregled sprememb v Sloveniji skozi statistične kazalce. Najbolj turbulentne so bile spremembe v gospodarstvu, saj se je v letu 1991 slovensko gospodarstvo spopadalo z izgubo jugoslovanskega trga in uvajanjem tržnega gospodarstva, kar je privedlo tudi do visoke stopnje inflacije.

V 1991 je bila inflacija skoraj 250-odstotna; pod 10 odstotkov je padla šele v 1995. V 2015 smo imeli celo deflacijo (–0,5-odstotno), v 2018 pa spet inflacijo (1,4-odstotno). Močno se je upočasnila tudi gospodarska aktivnost: v 1991 se je BDP realno zmanjšal za 8,9 %, v 1992 pa za 5,5 %. Po daljšem sorazmerno mirnem obdobju rasti je slovensko gospodarstvo znova doživelo precej turbulentna leta. Svetovna gospodarska in finančna kriza je močno prizadela vse njegove sektorje. BDP se je v letu 2009 zmanjšal za 7,8 %. Po kratki okrepitvi v letih 2010 in 2011 je v naslednjih dveh letih znova sledil padec. V zadnjih petih letih slovensko gospodarstvo znova okreva z letnimi rastmi večinoma med tremi in petimi odstotki, še bolj kot prej pa se kaže velika povezanost slovenskega gospodarstva s tujimi trgi.

Spremembe v strukturi gospodarstva
Znatno se je v letih samostojnosti spremenila struktura gospodarstva. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP-ja se je zmanjšal za več kot polovico: s 5,7 % (1991) na 2,2 % (2018). Močno se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva: s 44 % (1991) na 33,2 % (2018). Močno pa se je povečal delež dodane vrednosti iz storitev: s 50,3 % (1991) na 64,6 % (2018). Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah, poudarjajo na Sursu

Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v zunanji trgovini Slovenije. V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila, ki so predstavljala 11 odstotkov celotnega izvoza. Sledili so obleka (10 %) ter električni stroji in naprave (9 %). V letu 2018 je bil največji delež vrednosti izvoza Slovenije ustvarjen s cestnimi vozili (16 %), sledili so medicinski in farmacevtski proizvodi (10 %) ter električni stroji in naprave (prav tako 10 %). Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU-ja se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU-ja je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, še poudarjajo na statističnem uradu.

Slovensko prebivalstvo se stara
Na področju demografije se Slovenija spopada s staranjem prebivalstva. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2019 že 43,4 leta. Na začetku leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 % prebivalcev mlajših od 15 let. Na začetku leta 2019 je bil delež toliko starih prebivalcev skoraj šest odstotnih točk nižji; bilo jih je 15 %.

Posledično se zmanjšuje vpis v osnovne šole, na drugi strani pa se povečuje število upokojencev. V letu 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev (med te štejemo tiste, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino); v 2018 jih je bilo 617.000. Pri tem se zmanjšuje razmerje med številom upokojencev in zavarovancev, prav tako pa se pokojnine v primerjavi s plačami zvišujejo počasneje.

Glede plač pri statističnem uradu opozarjajo, da je tudi zaradi menjav valut (dinar, tolar, evro) primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih letih skoraj nemogoča. Kot relevantno navajajo primerjavo podatkov o tem, koliko časa je treba delati za nakup določene dobrine. V 2018 smo na tako primer za kilogram kruha morali delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio še enkrat manj kot pred sedemindvajsetimi leti.

Povečevalo se je tudi število turistov, a pri Sursu ob tem poudarjajo, da je te podatke treba obravnavati s pridržkom, saj se je metodologija zbiranja podatkov spreminjala. V letu 1991 smo v Sloveniji našteli 1,4 milijona prihodov turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 3,4-krat. V 2018 je Slovenijo obiskalo skoraj 5,7 milijona turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 2,6-krat.

Pozitiven selitveni prirast
Slovenija ima tudi pozitiven selitveni prirast. V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009 (letno okoli 30.000). Takrat je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce. Od leta 2010 se v Slovenijo priseli letno od 14.000 do 17.000 prebivalcev. Od leta 2006 naprej se je iz Slovenije odselilo od 12.000 do 16.000 prebivalcev Slovenije letno. Največ se jih je odselilo v letu 2009: 19.000; sledilo je leto 2017, ko se jih je odselilo skoraj 18.000. Odseljeni so bili v 54 % državljani Slovenije, v preostalih 46 % pa tuji državljani. Največ državljanov Slovenije (44 %) se je v letu 2017 odselilo v Avstrijo ali Nemčijo. Približno 50 % odseljenih državljanov Slovenije je imelo srednješolsko izobrazbo, približno 30 % terciarno izobrazbo, preostali pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj.

Pri statističnem uradu ob tem poudarjajo tudi spremembe v odnosu do okolja, kar se kaže v znatnem povečevanju deleža ločeno zbranih odpadkov, ki je še leta 1991 znašal 8,6 odstotka, po zadnjih podatkih pa znaša kar 70 odstotkov. O odnosu do okolja pa priča tudi povečevanje naložb in tekočih izdatkov za varstvo okolja. Te so se do leta 2015 povečevale, potem pa se do leta 2017 zmanjševale. Spremembe opažamo tudi pri pridelavi hrane: v letu 2000 je bilo v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, v 2017 že skoraj 3.200, so še zapisali na Sursu.