Po mnenju Katarine Kresal je vse pogostejše poročanje o težavah, s katerimi se spopada Slovenija na področju delovanja pravne države, "ustvarjanje videza, ki ni resničen".

Kakšno je stanje pravne države pri nas, se je v svojem prispevku z naslovom Ignoranca nedotakljivih za Tednik spraševala novinarka Slavka Brajović Hajdenkumer. Nasproti mnenju ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal je postavila ravnanje nekaterih predstavnikov slovenskih političnih in gospodarskih elit. Tako je znova osvetlila javnosti že dobro znane primere Simone Dimic, Jureta Jankovića in Ivana Zidarja.

Elite brez nadzora?
Medtem ko Kresalova na televiziji zatrjuje, "da institucije pravne države še nikoli niso bile tako dobro delovale kot danes", imamo na drugi strani strokovnjake, ki opozarjajo, da ljudje vendarle izgubljajo zaupanje v institucije.

Hubert Požarnik za Tednik ugotavlja, da je celotna pravna država v "globokem moralnem močvirju". "Ne spoštujejo se zakoni, izigravajo se zakoni, ni nadzornikov zakonov, inšpekcije imamo, pa ne delujejo, imamo luknjičaste zakone ... " Njegovemu mnenju se pridružuje tudi odvetnik Boris Grobelnik, ki dodaja: "Dejstvo je, da nekateri nimajo več spoštovanja do državnih organov, pravosodnih organov in drugih organov."

"A je kdo ostal v zaporu?"
Sociolog Urban Vehovar z Univerze na Primorskem stanje nespoštovanja zakonov povezuje predvsem z njihovo neučinkovitostjo. Dokler ne bomo videli rezultatov dela preiskovalcev in tožilcev, se bodo po njegovem mnenju politične in gospodarske elite še vedno počutile močne in "ob zakonu".

"Naše elite so odpete od ljudstva, čutijo se izjemno močne, jasno percipirajo, da enostavno ni nadzora, ni potenciala za nadzor, in četudi je, je mogoče določene procese in postopke ustaviti, če imate neki minimalen vzvod znotraj policije," pojasnjuje Vehovar.

Institucijam ugled jemljejo njihovi lastni predstavniki
"Kako naj institucije ohranijo ugled, če jih sesuvajo kar njihovi predstavniki?" se v svojem prispevku sprašuje Brajović Hajdenkumrova, pri tem pa je izpostavila primer obdolženca Janeza Janše, ki je tožilko Branko Zobec Hrastar oziroma njenega soproga označil za udbomafijo. Prvak opozicijskega SNS-a ob težavah, ki jih vidi v nosilcih funkcij, izpostavlja problematiko dosmrtnega mandata sodnikov.

In kam naprej? Zdi se, da mnenje vseh sogovornikov v prispevku lepo povzema Miro Cerar s pravne fakultete: "Treba je vplivati, da pravno državo ohranimo in vzpostavimo tam, kjer je primanjkuje."