Anketa Dela kaže, da bi to storili s skoraj plebiscitarno večino - kar 72 odstotkov vprašanih svežnja ne bi podprlo, za 17 odstotkov pa je sprejemljiv.

Ob vprašanju, ali bi podprli izstop Grčije iz območja evra, je javno mnenje že veliko bolj različno. Malenkost več je tistih, ki se ne bi strinjali z grexitom, in sicer 38 odstotkov, odstotek manj pa je takih, ki jih grexit ne bi motil, medtem ko se četrtina vprašanih ni znala opredeliti.

Na vprašanje, katera stran jim je bližja v grški drami - grška, nemška ali nevtralna -, je 44 odstotkov anketiranih dejalo, da so jim bliže stališča evropskih držav, ki zagovarjajo kompromisno rešitev, skoraj tretjini so bolj blizu argumenti Nemčije, ki je zahtevala konkretne reforme v zameno za finančno pomoč, le deset odstotkov jih podpira Grčijo.

Med mogočimi rešitvami za Grčijo se omenja tudi odpis dolgov, a ta ukrep pri slovenski javnosti ne bi naletel na podporo. Kar 72 odstotkov vprašanih ne podpira odpisa dolgov Grčiji, z odpisom bi se strinjala slaba petina vprašanih.

Strinjanje z držo slovenske vlade
V anketi so spraševali tudi, kako ocenjujejo držo Slovenije oziroma vlade v grški drami.

Da je Slovenija ravnala pravilno, ko je zagovarjala odločno in nepopustljivo politiko do Grčije, meni skoraj tretjina anketirancev. Skupaj z odgovorom, da je naša država sicer ravnala pravilno, a premalo diplomatsko, se več kot polovica vprašanih strinja z držo slovenske vlade v grški dolžniški drami. Da vlada ni ravnala pravilno in bi morala pokazati več razumevanja do Grčije, meni slaba petina vprašanih.

Anketo je na vzorcu 400 vprašanih med 14. in 19. julijem opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.