V 16-članskem ministrskem zboru vlade Janeza Janše kot edina ženska sameva kmetijska ministrica Marija Lukačič. V zadnjem času so se pojavili namigi o njenem morebitnem odstopu, med kandidati za njeno zamenjavo pa so se omenjali sami moški.

Malo svetlih izjem
Tudi sicer je za države članice EU-ja značilno, da število ministrov močno presega število ministric. Svetle izjeme so Švedska (11 ministric/21), Španija (8/16), Finska (7/17) in Nemčija (6/13), več kot tretjino ministrstev pa ženske zasedajo še na Nizozemskem in v Avstriji (obe 6/17). Druge države si sledijo takole: Velika Britanija (6/22), Danska (5/17), Belgija (5/20), Latvija (4/17), Luksemburg, Irska (obe 3/14), Češka (3/17), Malta, Estonija in Litva (vse 2/13), Portugalska in Francija (obe 2/16), Madžarska (2/17), Italija (2/24), Grčija (1/15) ter Poljska (1/16).

Če pogledamo razmerje spolov v državnem zboru, stanje ni dosti boljše kot v vladi. 90 poslanskih mest namreč zaseda 78 moških in le 12 žensk. SDS (29 poslancev) in LDS (23) imata po tri poslanke, SD (10) in NSi (9) po dve, SNS (6) eno, SLS (7) in DeSUS pa nobene. Poslanko ima tudi madžarska narodna skupnost. Vse vodilne položaje v DZ-ju (predsednik, trije podpredsedniki, generalni sekretar) zasedajo moški, ženske pa opravljajo funkcije šefinje kabineta vodje DZ-ja, vodje zakonodajno-pravne službe in vodje oddelka za organizacijo in kadre.

Slovenija je po zastopanosti žensk v nacionalnem parlamentu (13,3 odstotka) 66. na svetu, skupaj z Irsko in Barbadosom. Na vrhu lestvice je Ruanda, ki ima v spodnjem domu 48,8 odstotka poslank, v zgornjem pa 34,6. Sledijo ji Švedska (45,3) Norveška (38,2) in Finska (37,5). Pred Slovenijo so med drugim tudi Kuba (36), Irak (31,6), Belorusija (29,4 spodnji dom/31,6 zgornji dom), Tunizija (22,8), Pakistan (21,3/18), Kitajska (20,2), Severna Koreja (20,1) in Turkmenistan (16). Od članic EU-ja je položaj slabši kot v Sloveniji le v Franciji (12,2), Italiji (11,5) in na Madžarskem (9,6).

Špidla: Enake možnosti imajo veliko težo
Evropski komisar za delo in socialne zadeve Vladimir Špidla pojasnjuje, da je izbira ministrov v rokah predsednika vlade, kljub temu pa meni, da je izbira različnih ljudi, glede na njihove pretekle izkušnje, starost in tudi spol, pomembna obogatitev za vsako ekipo. Sam ima med šestimi svetovalci tri ženske, enake možnosti pa imajo po njegovem mnenju v 21. stoletju veliko težo, zato so tudi ena od pomembnejših politik EU-ja.

Po besedah Špidle so razlogi za nizko udeležbo žensk v politiki različni, pogosto pa je ženskam težje uskladiti družino in delo. Številne se tudi težko ponovno vključijo na trg delovne sile po rojstvu otroka. Špidla opozarja, da je to tudi družbeni problem, ki je odvisen od okolja v katerem živimo, spremembe pa se morajo začeti v naših glavah. Sam trdi, da se bo kot komisar zavzemal za konkretne rešitve tega problema, saj si Evropa ne more privoščiti zanemarjanja ženskih potencialov.

Glede morebitne uvedbe kvot Špidla pravi, da so v nekaterih nekdanjih komunističnih državah označene kot ostanek nekdanjega režima. Po njegovem mnenju so kvote koristne v sektorjih, v katerih dominirajo moški, ženske pa imajo do njih zelo omejen dostop. Tako imajo možnost, da dokažejo svoje sposobnosti. »Kvote so namenjene zagotavljanju enakih možnosti obeh spolov. Kdo ve, morda bomo kdaj potrebovali kvote, da bi zagotovili enako zastopanost moškim,« je zaključil Špidla.

Stanje slabo za ugled Slovenije
Na vladnem uradu za enake možnosti menijo, da bilo za Slovenijo zelo slabo, če bi ostala brez ministric, tako za njen ugled v EU-ju, kot z vidika vseh dosedanjih prizadevanj za uravnoteženost glede na spol, zato mora stremeti k napredku na tem področju.

Direktorica urada Tanja Salecl ugotavlja, da so razlogi za slabo zastopanost žensk v politiki širše, strukturne narave, eden od glavnih razlogov pa je, da je usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v Sloveniji še vedno pretežno na ramenih žensk. »Moški, ki so že dolgo v politiki, in teh je nedvomno bistveno več od žensk, imajo tudi več možnosti za kandidaturo za najvišje politične funkcije, ženske, ki pridejo od zunaj in imajo svoje lastne kariere, pa so tudi ob morebitni ponudbi verjetno manj pripravljene brez temeljitega razmisleka in kar čez noč sprejeti odgovorne politične funkcije,« dodaja Saleclova.

Če obstajata jasna politična volja in praksa tistih na oblasti, po mnenju Saleclove ni razloga za uvedbo kvot. Kljub temu opozarja, da izkušnje v drugih državah kažejo, da se to redko zgodi, zato je bolj učinkovita zakonska prisila, ki politične akterje postavi pred dejstvo. Kvote so po njenih besedah tako postale eden najbolj učinkovitih evropskih mehanizmov za doseganje enakosti spolov v politiki.

• Preberite tudi odzive političnih strank