Papež Frančišek je na sveti večer v baziliki svetega Petra v Vatikanu simbolično odprl sveta vrata. Danes, na praznik sv. Družine, so tudi slovenski škofje odprli sveta vrata stolnic in nekaterih drugih izbranih cerkva, med katerimi je veliko Marijinih svetišč.

V svetem letu, letu milosti in sprave, sveta vrata odpira tudi Marijina bazilika na Ptujski Gori, priljubljeno slovensko romarsko središče, nad katerim bdijo slovenski bratje minoriti, je za Radio Slovenija poročala Gabrijela Milošič.

"Večina romarskih cerkva je posvečenih Mariji, tudi po svetu, in seveda Marija nam je čudoviti vzor, tako je tudi naša pot krščanskega življenja. Velikokrat smo navdušeni, velikokrat pa na tej poti omagamo, ker smo ljudje slabotni in nimamo moči, da bi vedno vztrajali, zato imamo, ko romamo v Marijine cerkve, čudovit zgled, ki nas potolaži in nam daje upanje. Papež poudarja, da je to jubilejno leto t. i. leto upanja," je povedal ptujski pater minorit Milan Kos.

Sorodna novica Papež nagovoril vernike: Vrata božjega srca so vselej odprta

Sveto leto papeži razglasijo vsakega četrt stoletja. Za geslo tokratnega je papež Frančišek izbral Romarji upanja. "Da ne ostanemo v naši vsakdanjosti in zagrenjenosti, da smo napravili napake, pa iz tega ne moremo, ampak da imamo upanje, da bomo lahko vse to pozabili in šli naprej. Marija nam daje največje upanje, da je tako pogumno šla skozi življenje, zato so Marijina romarska svetišča tako pomembna in tudi v svetem letu zelo izpostavljena," je pojasnil pater Kos.

V svetem letu, ki bo trajalo do 6. januarja 2026, Katoliška cerkev pripravlja številne dogodke, predvsem romanja v Rim. Tistim, ki ne bodo mogli romati v Rim, pa naj bi prav svetoletna vrata izbranih slovenskih cerkva omogočila, da poromajo in prosijo milosti zase in za druge. Slovenski škofje še posebej nagovarjajo vernike, naj v svetem letu prosijo tudi za mir in spravo v narodu in med narodi.

Ljubljana, Maribor, Novo mesto …

V ljubljanski nadškofiji so začetek svetega leta zaznamovali s slovesno procesijo, ki so jo začeli v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih in končali v ljubljanski stolnici. Mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

V nadškofiji Maribor so v sveto leto vstopili s slovesnim bogoslužjem v stolnici.

V Novem mestu je v stolnici predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje ob somaševanju duhovnikov obhajal sveto mašo.

Podobne procesije, ki so se končale z mašo v škofijskih stolnicah, so imeli tudi v drugih slovenskih škofijah.

Sprva na 100, potem na 50, zdaj na 25 let

Sveto leto je leta 1300 uvedel papež Bonifacij VIII. Sprva so ga obhajali vsakih 100 let, nato vsakih 50, od konca 15. stoletja pa vse do danes pa na vsakih 25 let. V omenjenem letu naj bi bili verniki deležni še posebnih milosti, prav tako lahko na za to posebej določenih krajih prejmejo svetoletni odpustek. V svetem letu v Vatikanu pričakujejo več milijonov romarjev.