S tem želijo zagotoviti ohranitev že pridobljenih pravic.

Pod dopolnilom k noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je podpisanih 12 poslancev SMC-ja, med drugim tudi vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer, ki bo takšno odločitev predvidoma predstavila na sredni novinarski konferenci.

Pristojni parlamentarni odbor je v četrtek za DZ pripravil novelo zakona, s katero bi uresničil ustavno odločbo. Pri tem je rešitev, da država obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa, ki ga morajo sicer ponuditi tudi zasebne šole, pa ne, podprl kljub nekaterim opozorilom, da bi bilo lahko to ustavno sporno.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je na seji odbora opozorila na vidik načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, "ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala". Predstavniki zasebnih osnovnih šol so namreč opozorili, da bi takšen način financiranja pomenil, da bi se jim sredstva zmanjšala, čeprav bi se jim morala glede na ustavno odločbo povečati.

Ustavno sodišče je odločilo, da mora država javni program (ta se deli na obvezni in razširjeni) v zasebnih osnovnih šolah, ki ga trenutno financira v višini 85-odstotkov, financirati enako kot v javnih šolah, to je v celoti.

V koaliciji in tudi samem SMC-ju neenotni glede financiranja zasebnega šolstva
Skupina poslancev SMC-ja je v obrazložitvi danes vloženega dopolnila tudi navedla, da s predlagano rešitvijo, torej 65-odstotnim financiranjem razširjenega programa, ne bi posegali v že pridobljene pravice, ki izhajajo iz obstoječega sistema financiranja zasebnih šol.

V SMC-ju je bilo sicer že ves čas čutiti različna mnenja o rešitvi, ki jo je podprl odbor, in nekateri so namignili, da utegnejo v drugi obravnavi zakona na plenarni seji DZ-ja to spremeniti.

Nenaklonjenost predlogu, ki ga je za sejo DZ-ja pripravil odbor, je že izkazal predsednik DZ-ja in podpredsednik SMC-ja Miran Brglez. Zatrdil je, da ne bo nikoli podprl katerega koli zakona, ki bi bil protiustaven ali bi nasprotoval odločitvam ustavnega sodišča. Tudi premier in predsednik SMC-ja Miro Cerar je opozoril, da mora biti rešitev skladna z ustavo.

Kakšna bo podpora dopolnilu SMC-ja in kaj to pomeni za podporo celotnemu zakonu, je težko napovedati. V poslanskih skupinah je namreč veliko različnih stališč in predlaganih rešitev, zato bo novela verjetno lahko uspešna le z morebitnim kompromisom.

DZ bo drugo branje o noveli zakona opravil predvidoma na decembrski seji.

Odzivi strank na predlog SMC-ja
Predlog, da država razširjenega programa ne financira, so dali v DeSUS-u. Vodja njihovih poslancev Franc Jurša je pojasnil, da se bodo o dopolnilu SMC-ja odločali po svoji vesti. A tudi če bo dopolnilo sprejeto, bodo po njegovih navedbah verjetno podprli predlog novele.

Na drugi strani pa SDS in NSi vztrajata pri 100-odstotnem financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, saj je to zelo jasno naložilo ustavno sodišče. Zato sta stranki takšno rešitev predlagali vsaka s svojim dopolnilom.

"Poleg tega, da SMC ne spoštuje in ne pozna pravnih zadev, ima očitno tudi težave z matematičnimi izračuni. Kako je namreč lahko 65 odstotkov več kot 85 odstotkov? In kako je lahko 65 odstotkov več kot 100 odstotkov? Skratka, namesto vsebinskega približevanja in izenačenja zakonodajalca k temu, kar nam je določilo ustavno sodišče, imamo zaradi ideološkega boja na levem političnem polu popolnoma brezpredmetno razpravo," je danes dejal poslanec SDS-a Tomaž Lisec.

Po mnenju predsednice NSi-ja Ljudmile Novak pa je "to licitiranje - 65 odstotkov, nič odstotkov, 85 odstotkov - enostavno nesprejemljivo".