Boj z epidemijo zahteva tudi dodatna finančna sredstva, poudarja vlada. A vprašanje je, ali lahko še dodatno povečamo luknjo v proračunu, ne zgolj zaradi protikoronskih ukrepov. "Če gledamo statično, potem lahko govorimo o luknji. Če pa gledamo dinamično, potem pa tako za protikrizne ukrepe kot za minidavčno reformo velja, da je lahko učinek pozitiven," je za Radio Slovenija povedal vodja strateškega sveta Matej Lahovnik.

Kot je za radio poročala Zdenka Bakalar, bi predlagana socialna kapica znižala prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno za okoli 160 milijonov. Lahovnik ob tem dodaja, da se je treba ozreti naprej in doma zagotoviti primerljivo obdavčitev. "Najboljši mladi diplomanti odhajajo v tujino, v državo pa se nam priseljuje nizko kvalificirana delovna sila," je dejal.

Pritegnitev vlagateljev, zagotovitev kakovostnih služb, manj obdavčeni dohodki, to bo zagotavljalo finančno stabilnost javnih blagajn, meni Lahovnik. Pa bo v parlamentu dovolj glasov za potrditev? "Pri tej minidavčni reformi mislim, da obstaja realna možnost, da gre skozi. Glede socialne kapice pa težko ocenjujem," je dejal in dodal, da so poskuse uvajanja socialne kapice doslej uspešno ustavljali sindikati.

Horvat: "Nekdo, ki dela, v naši državi ne sme biti reven"

Tisti, ki v Sloveniji delajo in ustvarjajo dodano vrednost, morajo imeti po besedah vodje poslanske skupine NSi-ja Jožefa Horvata od svojega dela več, kot imajo danes. Vlada je, kot je spomnil, pripravila paket predlogov sprememb petih davčnih zakonov – predloge novel zakona o davku od dohodka pravnih oseb, zakona o dohodnini, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi. "Gre za najbolj resen predlog davčne reforme po reformah nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka," je dejal.

Sorodna novica Polemika glede socialne kapice: ohranjanje vrhunskih kadrov ali davčno darilo za peščico

Vlada v sklopu predlogov sprememb davčne zakonodaje med drugim predlaga postopen dvig splošne dohodninske olajšave, kar po Horvatovih besedah pomeni, da bi ob isti bruto plači vsi prejeli višjo neto plačo. "Nekdo, ki dela, v naši državi ne sme biti reven, ampak mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje," je poudaril.

Ob tem je opozoril, da številna podjetja že dlje časa opozarjajo, da vrhunskih kadrov enostavno ne morejo ustrezno nagraditi. "Svet drvi v peto industrijsko revolucijo, pri čemer bodo ključni dobri razvojni kadri, inženirji, sposobni managerji in strokovnjaki," je prepričan. Če bodo predlagane spremembe sprejete, bo po Horvatovih besedah ob nespremenjeni bruto plači čez tri leta izplačilo višje za približno osem odstotkov, leta 2025, ko bodo veljale vse spremembe, pa bo pri povprečni plači posamezniku ostala še ena plača. "Namen je, da se davčnega primeža razbremeni predvsem srednji sloj," je poudaril.

Papež: Rušitev vertikalne solidarnosti

Predlog za uvedbo socialne kapice, vključen v predlaganem zakonu o debirokratizaciji, je nesistemska rešitev, ki ruši veljavno ureditev pokojninskega zavarovanja, je ocenil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) .

Generalni direktor Marijan Papež je v uvodu k obravnavi predloga za uvedbo t. i. socialne kapice izrazil nasprotovanje vladnemu predlogu. Ne strinja se s siromašenjem pokojninske blagajne, saj bi po predlogu prišlo v pokojninsko blagajno zaradi manj vplačanih prispevkov letno od 70 do 100 milijonov evrov manj. Poleg tega bi morala razprava o morebitni uvedbi socialne kapice potekati v okviru sprememb pokojninskega sistema, je menil.

Predstavniki sindikatov in upokojencev v svetu so se strinjali z njim. Vlada ni pokazala nobene volje za usklajevanje predloga zakona s socialnimi partnerji, je dejal Aljoša Čeč iz vrst sindikatov. Predlagana rešitev pomeni konec solidarnosti v sistemu, saj ne bo več tistih, ki bodo to solidarnost pokrivali, je poudaril. "Zašli smo v zelo nevarne vode," je ocenil. Nekateri si po njegovem mnenju namreč s tem predlogom prizadevajo za šibitev prvega stebra v pokojninskem sistemu.

Podobno je menila predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković. Tak predlog po njeni oceni vzbuja negotovost med upokojenci, ki jih je strah, ali bodo pokojnine sploh še imeli. Treba je videti družbo in ljudi v njej v celoti, je pozvala. "Vreči iz sistema vse elemente solidarnosti pomeni polom za socialno državo," je posvarila.

Že več let potekajo razprave o ustreznosti razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino, pri čemer je treba iskati sistemske rešitve, pa je dejala predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin. Delodajalci so po njenih besedah zagovorniki uvedbe socialne kapice in vladni predlog zato podpirajo.

Po besedah predstavnika vlade Igorja Klinarja zavarovanci vplačujejo v pokojninski sistem več, kot dobijo. Zpiz bi moral v svojih poročilih bolj natančno opredeliti, koliko od vplačanih prispevkov gre za izplačilo pokojnin in koliko v druge namene, je menil. Strinjal pa se je, da bo treba pogledati, kako se bo izpad prihodkov v pokojninski blagajni po zakonskem predlogu nadomestil.