Šorli je februarja sodnemu svetu namreč poslal odstopno izjavo z mesta podpredsednika vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki pa takrat njegove kandidature za predsednika niso podprli. O svoji odločitvi so obvestili tudi sodni svet, ki pa na njihovo mnenje pri odločanju ni vezan.

Dozdajšnjemu predsedniku Francu Testenu je šestletni mandat potekel 27. februarja, a ker takrat novi predsednik še ni bil bil imenovan, so vrhovni sodniki na občni seji za začasno predsednico vrhovnega sodišča imenovali Alenko Jelenc Puklavec.

Na prvi poziv sodnega sveta se je za mesto predsednika potegoval vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki pa ni dobil podpore občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta, zato je poziv ponovil. Na ponovljen javni poziv se je nato prijavil Šorli.

Predsednika vrhovnega sodišča imenuje državni zbor na predlog ministra za pravosodje po prejšnjem mnenju sodnega sveta in občne seje vrhovnega sodišča. Imenovan je za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Sodni svet je januarja tudi sklenil, da bo ugotovil, ali so podani pogoji za razrešitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Barage. Po zakonu o sodiščih lahko namreč sodni svet predsednika sodišča razreši s funkcije, če med drugim ugotovi, da zadev sodne uprave ni opravljal v skladu s predpisi ali če jih ni opravljal pravočasno.

Barago odnesla nezakonita obdelava podatkov
Baraga je decembra lani zahteval pregled izpiskov službenih prenosnih telefonov zaposlenih, da bi ugotovil, kdo v javnost posreduje informacije, povezane s preiskavo napada na sodnico Katarino Turk Lukan.

Ministrstvo za pravosodje je nato 3. decembra lani predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Jerneja Potočarja zaprosilo, naj glede primera opravi nadzor. Ta je bil končan 11. decembra, vendar Potočar izsledkov ni predstavil javnosti. To naj bi storil, ko bo končan postopek, ki ga je na sodišču uvedla informacijska pooblaščenka. Ta je postopek uvedla, ker je obstajal sum, da je Baraga nezakonito zbiral in obdeloval osebne podatke. Izkazalo se je, da je kršitev zakona bila.

Isti dan je minister za pravosodje presojo primera Baraga predal sodnemu svetu. Med novostmi novele zakona o sodiščih, ki je začela veljati 1. januarja, je tudi ta, da minister za pravosodje ni več pristojen za imenovanje in razrešitev predsednikov sodišč, temveč je za to pristojen sodni svet, ki je danes Barago razrešil.