Sodniki bodo izredni protest začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade Roberta Goloba "o srečnem koncu" s 600 evri bruto dodatka na plače sodnikov. V času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, bodo opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej.
Na današnji seji glavnega odbora sodniškega društva so sprejeli tudi sklep, s katerim pozivajo vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ustanovljenih s strani izvršilne veje oblasti, kot so delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev.
Proučili bodo tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
Enourni protestni shod sodnikov in tožilcev
Sodniki in tožilci so ob 10. uri prekinili delo za eno uro. Ogorčeni so, ker politika ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah.
Ustavno sodišče je namreč junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, saj imajo najslabše plačani poslanci od 11 do 13 razredov višje plače od najslabše plačanih sodnikov, kar je ustavno nedopustno neskladje. Zakonodajalcu je sodišče zato naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.
V sodniškem društvu v vladnem nespoštovanju ustavne odločbe vidijo zlorabo oblasti, zato so pripravili protest.
Glavne obravnave in seje na sodiščih v času protesta niso bile preklicane, so pa bile prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej, o čemer je odločal predsednik senata. Ta je navzoče tudi obvestil, koliko časa bo prekinitev konkretne zadeve trajala.
Sodnikom so se z enourno prekinitvijo dela pridružili tudi tožilci. Eno uro so opravljali samo nujno delo, ki je bilo podobno tistemu med sodnimi počitnicami. Državni tožilci v tem času niso zastopali obtožb na glavnih obravnavah.
Druge službe sodišč in javne knjige so poslovale nemoteno.
"Odločba ustavnega sodišča je neodložljiva"
Na sodniške plače so po zakonu vezani tudi državni tožilci, saj se plača državnega tožilca določa na enak način kot sodniška, zato se uredba nanaša tudi na njihove plače, je po protestu povedal predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije (DDTS) Boštjan Valenčič. Poudaril je, da se tožilske plače niso usklajevale z rastjo življenjskih stroškov že 15 let.
Vlada zagovarja, da se bo o plačah dogovarjalo v okviru plačne reforme v javnem sektorju. A Valenčič je prepričan, da gre za dve ločeni področji – za oblikovanje novega plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij, kot jih je ugotovilo ustavno sodišče. "In ta odločba je neodložljiva in zavezujoča. Žal ti dejstvi vladi nista jasni," je dodal.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević je v Odmevih pred dnevom protesta prav tako povedala, da protestirajo "proti temu, da sta si vlada in zakonodajalec vzela pravico, ki je nimata, torej, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča." V protestni izjavi, ki jo je Slovensko sodniško društvo pripravilo ob protestu, pa so zapisali še, da so "s tem predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto".
Poudarili so, da je pravni red zasnovan v ustavi, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj se lahko le tako zagotavljajo varovanje človekovih pravic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. V ustavnih demokracijah se brez nadaljnjega spoštujejo tudi odločitve ustavnih sodišč, so podčrtali.
V sodniškem društvu opozarjajo, da plače sodnikov že več kot 20 let konstantno realno padajo in kljub stažu in napredovanjem ne dosegajo vrednosti lastnih plač iz 90. let prejšnjega stoletja. "Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca."
Props: Pospešili bomo iskanje rešitev
Minister za javno upravo Franc Props je v izjavi ob enourni protestni prekinitvi dela dejal, da je bilo ob nastopu vlade Roberta Goloba 25 nerešenih ustavnih odločb, od teh jih je bilo v dobrem letu in pol, do začetka novembra lani, rešenih 15. "Zavedamo se, kako pomembno je reševati te stvari in skrbeti, da živimo v pravni državi," je zagotovil in napovedal, da bodo obravnavali tudi ustavno odločbo o plačah sodnikov.
Zavedajo se, da so njihove plače nizke, da gre za tretjo vejo oblasti in da je tudi v tem delu treba poskrbeti, da bodo lahko neodvisno delovali. Ob tem je opomnil, da je treba vedeti tudi, da v tem trenutku s sindikati potekajo pogovori o odpravi plačnih nesorazmerij znotraj celotnega javnega sektorja. In da je to treba upoštevati, ko se urejajo sodniške plače.
Stališče vlade je, da zadeve rešujejo vzporedno, in tako bodo delovali. Bodo pa poskušali iskanje rešitev kar najbolj pospešiti, je napovedal. Že takoj z naslednjim tednom bodo aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj za celotni javni sektor, že zdaj pa ta potekajo s posameznimi sindikati, je dejal Props.
Kdaj bi ta pogajanja lahko končali, ni želel napovedovati. "Če bi bilo samo na vladni strani, potem bi se pogovarjal o datumu. Ker pa je na drugi strani druga pogajalska skupina, v kateri je veliko sindikatov, je o datumih neodgovorno govoriti. Se bomo pa trudili, da se bodo pogajanja čim prej zaključila," je dejal in zanikal, da so na vladi pri vprašanju sodniških plač neenotni.
Zadnja seja vlade je bila pred novim letom, kjer so govorili tudi o zahtevah sodnikov. Neenotnosti, kar zadeva skupno reševanje celotne problematike plač v javnem sektorju, ni bilo, je pojasnil. Na novinarsko vprašanje o stališču pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pa je odvrnil, da je ministrica povedala, kakšno je njeno stališče, a so po razpravi ugotovili, da je edina možnost, da pridejo do celovitih rešitev.
Props je prepričan, da bi zadevo verjetno realizirali v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, a se je zgodila naravna nesreča, ki je v celoti zamaknila aktivnosti, ki so potekale znotraj države. Bistveno se je spremenila javnofinančna slika, kar bo tudi treba upoštevati, ko bodo urejali plače v javnem sektorju za prihodnja leta.
Props je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali ne bi bilo ob morebitnih tožbenih zahtevkih proti državi zaradi prikrajšanja pri plačah, ki bi jih vložili sodniki in tožilci za petletno obdobje, za državo ugodneje, če bi njihove plače uredila takoj.
Pojasnil je, da je znotraj države treba zagotavljati državljanom javni servis, ki bo bistveno bolj pod udarom, če bodo zadeve začeli reševati parcialno. "Lahko se nam zgodijo stavke, ki se napovedujejo, in ni naš interes, da država stoji zaradi tega, ker smo parcialno ugodili neki skupini," je navedel.
Priprave na stavko in vlaganje tožb
Tako sodniki kot tožilci napovedujejo vložitev tožb.
"Konkretni pogovor o tem, ali bo šlo za odškodninske tožbe ali tožbe iz naslova delovnega razmerja, še poteka, nedvomno pa bo šlo za tožbe za izplačila za pet let nazaj in zakonite obresti," je navedel Valenčič. Proučujejo možnost kolektivne tožbe, a za zdaj gre vse v smer vlaganja individualnih tožb. Državnih tožilcev je okoli 200 in predvideva se, da se jih bo toliko tudi odločilo za tožbo. "S pravnimi sredstvi bomo dosegli, kar nam pripada," je dodal.
Hkrati je povedal tudi, da pogovori tožilcev potekajo neodvisno od pogovorov sodnikov, in tudi nadaljevanje protestov bo neodvisno od tega, kaj se bo odločilo sodniško društvo. Tožilci že pripravljajo tudi vse potrebne podlage za stavko.
"Vlada očitno ni prepoznala pomena ustavnega reda"
Medtem bo najverjetneje prihodnji četrtek sodni svet odločal, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač. Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat pravi, da se je žal uresničil najslabši mogoči scenarij, ko izvršilna in zakonodajna veja oblasti nista spoštovali ustavne odločbe. Po njegovem mnenju je večina sodnikov že dalj časa razočaranih, glede na zadnje izjave predvsem predsednika vlade pa je čutiti ogorčenje, tudi zato "ker vlada očitno ni prepoznala pomena ustavnega reda Republike Slovenije in pomena odločb ustavnega sodišča".
Spomnil je, da so z nastalo situacijo že seznanili pristojne evropske institucije. Pričakuje, da bo ta problematika vključena v poročilo o vladavini prava v Sloveniji, saj je Evropska komisija oz. njen direktorat že v prejšnjem poročilu opozoril, da je treba odpraviti nesorazmerja plač med sodnimi funkcionarji in funkcionarji drugih vej oblasti.
"Protestni shodi niso namenjeni samo zavzemanju za pravice"
"Nezadovoljstvo kolegov, na trenutke že tudi nestrpnost, lahko povsem razumem. Že več kot desetletje smo namreč v situaciji, ki jo je ustavno sodišče ocenilo kot neustavno. Sodniki že ves ta čas čakamo na rešitev vprašanja materialne neodvisnosti, ta pa se vedno znova odmika. Sicer pa ni odveč poudariti, da protestni shodi niso namenjeni samo zavzemanju za pravice sodnikov, temveč gre bolj za protest proti eklatantnemu kršenju pravnega reda ter za spoštovanje pravne države, neodvisnosti sodstva in delitve oblasti," pa je izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Sodnike in tožilce podpirajo tudi državni odvetniki.
Podpora višjega in socialnega sodišča
Sodniki višjega delovnega in socialnega sodišča so v izjavi za javnost zahtevali izpolnitev odločbe ustavnega sodišča. Izpostavili so, da plačni položaj sodnikov ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev, zato mora biti urejen s posebnim zakonom, in sicer z zakonom o sodniški službi.
Pri določitvi plač sodnikov je po njihovem mnenju treba upoštevati predvsem težo odločanja v sporih, ki je naložena le sodnikom. "Nesprejemljivo je, da se na sodiščih prve stopnje nemalokrat zgodi, da je v sodni dvorani sodnik, ki razsoja, manj plačan kot preostali udeleženci postopka, ki so prav tako plačani iz državnega proračuna," menijo.
Prav tako so opozorili na pomen zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za delo sodišč. Ocenili so, da bi uresničitev namere ministrstva za pravosodje o selitvi višjega delovnega in socialnega sodišča na obrobje Ljubljane sodišče razvrednotilo. To bi po njihovih besedah negativno vplivalo tudi na pomen sodnega varstva pri varovanju in uresničevanju delovnih in socialnih pravic. Izpostavili so nujnost izgradnje sodne stavbe za Bežigradom.
Varuh: Neuresničevanje sodb ustavnega sodišča je sistemski problem
Oglasil se je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je opozoril, da je neuresničevanje sodb ustavnega sodišča sistemski problem in pomeni veliko kršitev načela pravne države. Najstarejša neuresničena odločba je iz leta 2012. "Žal nobena vlada do zdaj še ni pripravila strategije, kako odpraviti to anomalijo. Odločbe ustavnega sodišča morajo biti uresničene v roku oz. čim prej, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, saj je to bistvo spoštovanja vladavine prava."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje