V noči na četrtek je v Brežicah zagorelo v stanovanjski hiši sodnika in predsednika brežiškega okrajnega sodišča Almirja Kurspahića, pri čemer je po podatkih policije nastalo za 250 tisoč evrov škode. Zaradi suma, da je požig povezan z njegovim delom, ima sodnik zagotovljeno varovanje, vse napovedane kazenske obravnave sodnika so bile za danes preklicane. O primeru se je z ministrico za pravosodje Andrejo Katič v Odmevih pogovarjal Igor Bergant.

Na ministrstvu za pravosodje ste se ostro odzvali na dogodek. Za zdaj ne vemo, ali je bil motiv oziroma nagib storilca dejansko povezan z opravljanjem sodniške službe. Imate na ministrstvu dodatne informacije, ki bi lahko nakazovale v to smer?

Ne, zagotovo še ne. Tudi mi pričakujemo, da bodo pristojni organi čim prej izvedli vse postopke, odkrili storilca in nadaljevali vse, kar je potrebno. Zjutraj sem govorila s sodnikom in izrazila solidarnost in podporo njemu in njegovi družini. Pričakujemo, kaj se bo izkazalo in ali je dejanje povezano z njegovim delom. To resno ogroža tudi temelje pravne države. Več bomo vedeli v prihodnjih dneh.

Sorodna novica Ostre obsodbe požiga hiše brežiškega sodnika, kriminalisti preiskujejo vse okoliščine

Sodnik ima zdaj policijsko zaščito. Dolgo je veljalo, da za varnost sodnic in sodnikov na njihovem delovnem mestu dokaj dobro poskrbljeno, slabše pa zunaj sodišč. Kakšen je vaš pogled?

Odvisno od postopkov. V določenih postopkih so ves čas prisotni tudi pravosodni policisti, bi pa lahko tudi kot država naredili več. Sodišča so marsikje v neprimernih prostorih, temu sledi tudi vsa druga oprema. Kar se tiče pa njihovega zasebnega življenja in njihovih družin, jim je samo v primeru ocene ogroženosti dodeljeno varovanje, drugače pa ne.

V Sloveniji podobni dogodki niso pogosti, a se dogajajo. Nekaj je bilo dobro preiskanih pred 30 leti v Mariboru, pred dobrimi 20 leti ob strelih na sodnika v Ljubljani, pred 15 leti je bila v Radovljici bomba pred sodničino hišo, poškodovana je bila njena hči, ta primer nikoli ni bil pojasnjen, poročamo pa predvsem o odmevnih primerih. Ali na ministrstvu zaznavate, da je groženj sodnicam in sodnikom in na splošno zaposlenim v pravosodju zdaj več kot nekoč?

Vse bolj je prisotno sovraštvo in tolerirano sovražno govorjenje v družbi, kar se pozna pri tako zahtevnem delu, kot ga opravljajo sodniki in sodnice. Tako bi lahko rekla, da je tega več. Konkretnih primerov samih groženj pa je približno toliko, kot jih je bilo v preteklosti.

Kakšne vzvode sploh ima ministrstvo?

Mislim, da moramo tudi politiki dajati primerno težo posameznim institucijam. Da govorimo o pravni državi, ne o krivosodju, da podpiramo delovanje neodvisnih sodnikov, ki državljankam in državljanom zagotavljajo pravice in jim tudi materialno, skozi plače, dajemo primerno podporo, saj le tako lahko zagotovimo, da bo pravica našla svoje mesto tam, kjer naj bi bila deljena.

Svet je pač nevaren. Če se vrnemo k morebitnim dodatnim ukrepom za varnost, zlasti na delovnem mestu sodnic in sodnikov, imate tu kakšne konkretne načrte?

Ministrstvo ima načrt za posamezna sodišča, kako urejati njihove alarmne naprave, varovanje, kamere, snemanje. Seveda je to odvisno od vsakokratnih finančnih sredstev. Verjamem, da bomo po dolgem času v prihodnjem letu začeli posodabljati tudi te naprave, odvisno od sodišča, a bi lahko v preteklosti naredili več in tudi v prihodnosti bomo morali, glede na to, da se pojavijo te grožnje in da so vse resnejše, tudi na tem področju narediti več.