Programski svetniki so soglasje za imenovanje na mesto direktorja TV Slovenija s 17 glasovi za podali le za kandidata Uroša Urbanijo.

Kandidat Patrik Greblo pa je prejel 13 glasov podpore, kar je dva glasova premalo.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na RTV-ju Slovenija, bo generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough prihodnji teden po pogovoru s kandidatom presodil, ali ga bo tudi imenoval na mesto direktorja Televizije Slovenija. Mandat direktorja televizije sicer traja štiri leta.

Grah Whatmough je programskim svetnikom v presojo za predhodno soglasje ponudil dva kandidata, ki sta svetnikom predstavila svoja programa.

Patrik Greblo je v predlaganem programu dela navedel, da bo prvi program Televizije Slovenija še naprej ostal osrednji nacionalni televizijski program z najširšim obsegom vsebin in najširšim ciljnim občinstvom. Drugi program TV Slovenija je medtem tradicionalno namenjen športnim prenosom, z drugimi vsebinami pa bi skušali pritegniti gledalce v aktivnih letih, pri čemer bi bil poudarek na dokumentarnih oddajah in na hibridnih oddajah z informativnimi in razvedrilnimi vsebinami.

Uroš Urbanija pa je dejal, da je pomembna evalvacija programa. Priprave programsko-produkcijskega načrta se je treba po njegovih besedah lotiti s pregledom dosežkov preteklega obdobja, pri čemer je treba upoštevati več področij od vloženih virov prek gledanosti do priložnosti za nadgradnjo. Program pa je treba ocenjevati tudi sproti, je poudaril. Podajanje vsebin je treba okrepiti tudi prek mobilnega telefona, prav tako je ključno okrepiti dostop in vidnost spletne televizije, je navedel.

Urbanija je v predstavitvi svojega programa dela kot poglavitno nalogo omenil izboljšanje odnosov na nacionalni televiziji. Po njegovih besedah je zelo pomembna organizacija dela. Prepričan je namreč, da nekateri pregorevajo, drugi pa imajo še kar nekaj manevrskega prostora za delo. Nacionalna televizija mora delovati kot celota, je pozval.

V odgovoru programskemu svetniku Ivanu Štuhecu o analizah poročanja TV Slovenija, ki jih je opravljal urad vlade za komuniciranje (Ukom) v času njegovega vodenja urada, je izrazil prepričanje, da nikakor ni šlo za žaljenje. Pač pa je šlo za iskanje najboljših rešitev, v čemer vidi pozitivni prispevek. Pričakoval bi, da se več razpravlja o standardih poročanja. Medijske hiše so po njegovih besedah močne toliko, kot je močno zaupanje javnosti v njih. Do analiz, ki so jih videli kot pritisk na novinarsko avtonomijo, so bili sicer kritični tako v vrstah novinarjev RTV Slovenija kot v novinarskih organizacijah.

Programski svetnik Sašo Hribar, ki je v svetu predstavnik zaposlenih, pa je spomnil na ukinitev številnih uveljavljenih oddaj v zadnjem času in uvedbo novih. Na vprašanje o tem je Urbanija odgovoril, da je zagovornik evolucijskih, in ne radikalnih sprememb. "Treba se je držati zastavljenih smernic, spreminjati pa tam, kjer bi stvari lahko delovale bolje," je dejal.

V odgovoru vsem, ki jih je zanimalo njegovo stališče do vladnega predloga novele zakona o RTV Slovenija, s katerim želi aktualna vlada depolitizirati RTV, pa se je strinjal, da zakon potrebuje spremembe. Vendar pa je po njegovem mnenju veliko vprašanje, ali je primerno "tako radikalno in na vrat na nos" posegati v javni zavod. Ustroj RTV-ja, ki predstavlja vse državljane, bi se moral spreminjati skozi premišljene spremembe, je dejal.

Urbanija je bil v preteklosti zaposlen v različnih medijih, tako na MMC RTV Slovenija, STA-ju kot Planet TV-ju, zadnji dve leti pa je bil kot direktor Ukoma glavni predstavnik za odnose z javnostmi vlade Janeza Janše.

Programski svet je po izredni seji nadaljeval redno sejo, ki so jo prekinili 21. junija. Med temami, ki so še ostale, so bili denimo kadri v televizijskem informativnem programu.