Za veto je glasovalo 20 svetnikov, proti jih je bilo osem, dva svetnika pa sta se vzdržala. Odložilni veto je predlagala skupina enajstih svetnikov, in to takoj po tem, ko je državni zbor v petek ob obstrukciji celotne opozicije sprejel predloženo novelo.

Uveljavitev novele je zdaj odložena in vrnjena na ponovno glasovanje v parlamentu. Za njeno dokončno uveljavitev bo tako treba najmanj 46 glasov poslank in poslancev. Toliko jih je sicer v petek tudi podprlo zakonsko novelo.

Svetniki nasprotujejo več spremembam
Pobudniki razprave o vetu menijo, da bistvena vprašanja nimajo soglasja strokovne javnosti in niso usklajena s socialnimi partnerji.

Svetniki nasprotujejo spremembi, ki daje zasebnim šolam enako višino proračunskih sredstev kot javnim šolam.

Prav tako se ne strinjajo z možnostjo povezovanja šol in vrtcev v vzgojno-izobraževalne centre, saj menijo, da so v velikih centrih večje težave z disciplino, stopnjuje se nasilje in ni večje kakovosti dela, saj se število zaposlenih krči.

Financiranje srednjih šol na podlagi števila dijakov pa bo po mnenju predlagateljev veta omogočilo večanje števila učencev v oddelkih in skupinah javnih šol.

Minister Zver veto pričakoval zaradi lobiranj
Minister za šolstvo in šport Milan Zver si je želel, da državni svetniki ne bi izglasovali veta, a je tudi zdaj prepričan, da bo ob ponovnem glasovanju v državnem zboru novela vseeno potrjena. Odločitev državnega sveta je označil za pričakovano tudi zaradi raznih lobiranj, a besedila novele ne namerava spreminjati. V primeru referenduma pa minister upa, da jim bo uspelo prepričati volivce.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj pa meni, da je izglasovanje odložilnega veta zelo dobra priložnost za nadaljna pogajanja.

Opozicijske parlamentarne stranke so že napovedale, da bodo zahtevale referendum, če šolski zakon ne bo zavrnjen.

V koaliciji pričakujejo, da bo zakon tudi v drugo potrjen
V koalicijskih strankah veto obžalujejo in pričakujejo, da bo zakon tudi v drugo potrjen. V NSi-ju ne vidijo razloga, da bi zakon spreminjali, zlasti ne v točki, ki je za nekatere sporna, je povedala poslanka Marjeta Uhan. Pri tem je poudarila, da pri financiranju ne gre za prave zasebne šole, saj imajo te šole državno potrjene izobraževalne programe.

Alenka Jeraj iz SDS-a je pojasnila, da so v stranki zakon podprli predvsem zato, ker so želeli popraviti neenakost, ki je bila uzakonjena leta 1996. Zakon bodo na novem glasovanju spet podprli. Jakob Presečnik iz SLS-a pa je poudali, da so člani državnega sveta, ki so jim bližje, glasovali proti vetu. V DeSUS-u pa odločitve državnega sveta ne želijo komentirati.

V opoziciji pozdravljajo odločitev svetnikov
Odločitev državnega sveta so v opozicijskih strankah pozdravili. Po mnenju Majde Širca (Zares) je veto pomembna streznitvena možnost za vladajočo politiko in hkrati priložnost, da se ob ponovnem glasovanju v državnemu zboru zakon zavrne. Z zadnjim se strinja tudi Majda Potrata iz SD-ja, ki meni, da bi moral biti temeljit razmislek koalicije usmerjen v to, ali podpreti zakon, ki ima v strokovni in zainteresirani javnosti, med socialnimi partnerji in v opoziciji toliko pripomb.

Barbara Tavš Žgajner iz SNS-a pa je izpostavila dejsto, da je zakon slab in pomeni degradacijo javnega šolstva na račun zasebnega šolstva oziroma ozkih političnih interesov.

Samostojni poslanec Slavko Gaber je dejal, da je žalostno, da je potrebno možnost veta uporabljati pri tako pomembnih zakonih, kot so šolski, Jožef Školč iz LDS-a pa je dejal, da je sicer pričakovana odločitev državnega sveta možnost, da se sporno šolsko zakonodajo blokira.