V pogovoru za Dnevnikov Objektiv je predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes razkril, da so že predlagali spremembo zakonodaje v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje, tožilstvom in policijo. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da kazenski zakonik javnih financ ne ščiti dovolj in da je zasebna lastnina bistveno bolj varovana, kot to velja za javne finance.

Ohlapnejši pogoji za kaznivo dejanje
Predlagani člen bo sankcioniral vsakogar, ki bo oškodoval javne finance, ne glede na to, ali je pri tem zase pridobil premoženjsko korist. Po Šoltesovih besedah je praksa pokazala, da je protipravno pridobitev premoženjske koristi zelo težko dokazati, zato so se zadovoljili že s tem, da posameznik z naklepnim ravnanjem povzroči škodo javnim financam. Za primer daje, ko nekdo podpiše pogodbo, s katero se odpove določenim prihodkom, ki bi se morali steči v eno od javnih blagajn, ali če ne izvaja potrebnega nadzora, zaradi česar so posledično oškodovane javne finance.

Predlog usklajen s stroko, potrditev le vprašanje časa?
Kot trdi Šoltes, so člen že skoraj v celoti uskladili s stroko, odprto je le še vprašanje, kdaj ga bosta potrdila vlada in pozneje DZ. Ne želi, da bi se s to spremembo kazenskega zakonika namerno zavlačevalo in za zdaj po njegovih informacijah na tak scenarij ne kaže.

"Pričakujemo, da bo prišlo do sprememb kazenskega zakonika še letos," pravi prvi mož Računskega sodišča, ki je prepričan, da bo taka sprememba zagotovo izboljšala upravljanje z javnimi financami, saj bo spremenila odnos do njih in delovala predvsem preventivno.

Računsko sodišče o proračunu in protikriznih ukrepih
Šoltes je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv povedal še, da je Računsko sodišče ravno v postopku revizije protikriznih ukrepov, ki jih je sprejela država. "Vlada ne more zgolj reči, da bo s podelitvijo sredstev povečala učinkovitost, če ne definira, kaj učinkovitost sploh je," je prepričan Šoltes, ki obenem opozarja, da so lahko protikrizni ukrepi tudi veliko tveganje za stabilnost javnih financ v prihodnje.

Sodišče je ugotovilo pomanjkljivosti v zavarovanju za državna jamstva v okviru jamstvenih shem, izreklo pa je tudi negativno mnenje predlogu zaključnega računa lanskega državnega proračuna zaradi "prikrite sanacije bančnega sistema". Država se je namreč lani z izdajo obveznic in zakladnih menic zadolžila za blizu dve milijardi evrov, kar je v svojih knjigah izkazovala kot prosta denarna sredstva, vendar pa jih je enotni zakladniški račun z namenom ohranitve stabilnosti domačega bančnega sistema v času finančne krize naložil v obliki triletnih depozitov v poslovne banke.

Se Križaniču napoveduje razrešitev?
Finančni minister Franc Križanič je ob tem napovedal spremembe zakona o javnih financah, Šoltes pa si želi, da bi se postopek sprejemanja zaključnega računa proračuna spremenil tako, da bi vlada vanje vključila popravke na podlagi ugotovitev Računskega sodišča.

Glede tega, ali se tudi Križaniču napoveduje poziv Računskega sodišča za razrešitev, tako kot se je to zgodilo v primeru nekdanjega okoljskega ministra Karla Erjavca, pa je Šoltes zatrdil, da bo vse odvisno od odzivnega poročila na negativno mnenje, ki ga morajo pripraviti na finančnem ministrstvu.