Kljub doseženi dvotretjinski večini so se v poznejši razpravi znašli poslanci na več polih že pri terminologiji, da ima vsak pravico do "varne pitne vode". Stališče ustavne komisije je bilo sicer v celoti sprejeto.
Med številnimi dopolnili so poslanci opravili burno razpravo že ob besedilu "varna pitna voda", na katero so v NSi-ju vložili dopolnilo. Želeli so, da se vpiše zgolj pitna voda, saj naj ne bi bilo potrebno zapisati besedice "varna". Menijo, da ta termin po nepotrebnem vzpostavlja vprašanje varnosti pitne vode, ki je varna sama po sebi. "Voda je pitna ali pa ni pitna, druge možnosti ni. Ne vidim, kakšna bi bila lahko varna pitna voda," je dejal Matej Tonin (NSi). A je Mitja Horvat (SMC) pojasnil, da je ta termin priporočila Evropska komisija.
Na seji ustavne komisije konec junija je Leon Behin z ministrstva za okolje in prostor pojasnil, da gre za strokovno uveljavljen pojem, ki pomeni higiensko neoporečno vodo, ki ustreza standardom. Dopolnilo NSi-ja ni bilo sprejeto, saj je zanj glasovalo pet, proti pa 50 poslancev.
Sprejeta dopolnila ZL-ja
Tudi v ZL-ju so predlagali več dopolnil, med drugim bi dodali besedilo, da je treba posebno skrb nameniti oblikovanju jasne pravne ureditve na ravni zakonskega urejanja, ki bo skladno z določbami novega 70.a člena v prihodnje preprečevala podeljevanje koncesij za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. "To je verjetno ena glavnih točk, ki jo je treba nedvoumno poudariti v samem stališču. Gre za to, da je treba koncesije ustrezno preprečiti in tudi omejiti njihovo podaljševanje," je opozoril Matej T. Vatovec. Obenem so predlagali dopolnilo, da se v izvedbenem delu ustavnega zakona zakonodajalca zaveže, da bo uredil tudi vprašanje že podeljenih koncesij.
Dopolnila, ki so jih predlagali v ZL-ju, so bila sprejeta z dvotretjinsko večino.
Stališče ustavne komisije je bilo v celoti sprejeto, od 86 navzočih poslancev je za glasovalo 66 poslancev, nihče ni bil proti. Ustavna komisija bo zdaj na podlagi sprejetega stališča pripravila predlog ustavnega zakona in ga predložila v obravnavo DZ-ja.
Predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona je predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek. Zanj morata glasovati dve tretjini vseh poslancev. Okoljska ministrica Irena Majcen je poudarila, da bomo s tem vpisom sledili visokim mednarodnim standardom. Ob tem je opozorila, da je pomembno, da se zagotovita varstvo vodnih virov in ustrezen način izvajanja javne službe z oskrbo s pitno vodo.
Z vpisom pravice do pitne vode v ustavo bo Slovenija poleg Slovaške šele druga država EU-ja, ki bo zaščitila vire pitne vode na najvišji ravni.
Podpore vpisu v ustavo niso napovedali samo v poslanski skupini SDS-a, v kateri se bodo pri glasovanju vzdržali.
Potrjevanje novih ustavnih sodnikov
Poslanke in poslanci so izvolili nova ustavna sodnika, in sicer Špelco Mežnar, ki bo nadomestila predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča, in Marka Šorlija, ki bo zamenjal ustavno sodnico Marto Klampfer. Strokovnjakinja civilnega prava Mežnarjeva je dobila 71 glasov, dolgoletni kazenski sodnik Šorli pa 60. Devetletni mandat bosta nastopila jeseni, Mežnarjeva 31. oktobra, Šorli pa tri tedne pozneje, 20. novembra. Glasovanje je bilo tajno, za izvolitev pa je bila potrebna večina glasov vseh poslancev, torej vsaj 46.
Za ustavna sodnika ju je po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlagal predsednik republike Borut Pahor. Na javni poziv se je prijavilo devet kandidatov.
Kandidata naj bi imela podporo vseh parlamentarnih strank razen ZL-ja, v katerem so napovedali, da ne bodo podprli nobenega od kandidatov. Vzrok naj bi bilo nasprotovanje paketnemu imenovanju ustavnih sodnikov.
Podpora noveli zakona o dedovanju
Koalicijski poslanci so podprli novelo zakona o dedovanju, ki po navedbah sekretarke na pravosodnem ministrstvu Tine Brecelj poenostavlja mednarodno dedovanje, izenačuje položaj različnih vrst partnerjev in ureja zapuščino brez dedičev.
Koalicijski poslanci so ob tem poudarili, da se s to novelo odpravlja že ugotovljeno neskladje z ustavo, na katero je opozorilo tudi ustavno sodišče. Tako bodo partnerji v registriranih in neregistriranih partnerskih skupnostih v enakem položaju pri postopkih dedovanja.
Noveli pa niso bili naklonjeni poslanci SDS-a, NSi-ja in ZL-ja, ki menijo, da zakon poglablja težavo vračanja socialne pomoči umrlega. V NSi-ju menijo, da bi morali z zakonom omejiti dedovanje do dveh tretjin zneska pomoči, ki jo je zapustnik prejemal več kot 12 mesecev.
Posnetek seje v celoti:
1.del
2. del
3. del
4. del
5. del
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje