Z zakonom se določajo območje kobilarne, njen status, osnovne značilnosti reje lipicanskih konj in način upravljanja celotnega območja. V skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine se razglašajo spomeniško območje Kobilarne Lipica in določeni posamezni objekti kot spomeniki državnega pomena, vključno z določitvijo varstvenih režimov.

Zakon bo zaščitil tudi tradicionalno rejo in vzrejo lipicancev kot nesnovno dediščino državnega pomena, in sicer z namenom lažje umestiti lipicanca na Unescov seznam znamenitosti.

Lipica kot spomenik državnega pomena
Kot je v razpravi pojasnila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, predlagani zakon na eni strani prispeva k dvigu pomena lipicanskih konj in Kobilarne Lipica kot spomenika državnega pomena, na drugi strani pa omogoča izkoriščenje gospodarskega potenciala, ki ga Lipica kot turistična destinacija ima.

Primarna vodila pri pripravi zakonskega predloga so bila ustrezna zaščita spomeniškega območja kobilarne in lipicanskih konj ter večji poudarek na bistvu kobilarne - lipicancu. Pomembni so tudi prepoznavnost same kobilarne kot turistične destinacije, izboljšanje pogojev za poslovanje ter zagotovitev možnosti za nadaljnji razvoj in dobro gospodarjenje v Lipici.

Sprememba organiziranosti ne pomeni privatizacije Kobilarne Lipica, ampak je namenjena izboljšanju pogojev za poslovanje in razvoju celotnega območja, je poudarila.

Zagotovljen bo ustrezen nadzor javne službe, ki ga bodo izvajala ministrstva za gospodarstvo, kmetijstvo in kulturo ter računsko sodišče, je še dejala Štravs Podlogarjeva.

Poslanci so se strinjali, da so srce kobilarne lipicanci in da ima ta potencial za razvoj v turistični biser, medtem pa imajo različne poglede na predlagano organiziranost.

Kaj pravijo poslanci in skupine
Za nepovezane poslance je predlog preuranjen in nedodelan, je pojasnil Bojan Dobovšek. Lipica ima prednosti, ki jih je treba izkoristiti, rešitve so v enovitem upravljanju, holding pa ima negativno konotacijo, je dejal in poudaril, da je v predlogu nedodelano, kaj bo z odvisnimi družbami, kdo bodo ljudje, ki bodo upravljali, kadrovanjem, kako bo nadzorovan tok denarja.

V poslanski skupini Levica po besedah Violete Tomić ne verjamejo, da se pustošenje Lipice ne bo končalo s predajo in prodajo. Upali so, da bo predlog rešil težave, da bo naredil korak naprej, tako za lipicance kot zaposlene, a po njenih besedah temu ni tako. Podporo predlogu zakona vežejo s podporo "proti-privatizacijskih" dopolnil, ki so jih pripravili.

Poslanci DeSUS-a pri podpori zakonu niso enotni, saj ta po navedbah Tomaža Gantarja vzbuja kar nekaj pomislekov. Ali je rešitev, ki ji nasprotuje civilna iniciativa, za nadaljnji razvoj, predvsem pa obstoj lipicanca tokrat res prava, se je vprašal. Pričakovali so več pozornosti vzreji, šolanju in zaščiti lipicanca, pri razvoju turistične dejavnosti pa tudi vključevanje lokalne skupnosti.

Predlaganemu zakonu ne bodo nasprotovali v poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja. Kot je dejal Danijel Krivec (SDS), predlog daje dokaj dobro podlago za zaščito črede konj, določenih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, hkrati pa omogoča razvoj tudi tistega dela, ki mora prinašati neko dodano vrednost. Ob tem je opozoril, da bo treba v praksi uresničevati besedilo zakona.

V poslanski skupini NSi-ja po pojasnilih Mateja Tonina podpirajo razglasitev tradicionalne reje in vzreje lipicancev za nesnovno dediščino državnega pomena in da se objekte na spomeniškem območju razglasi za kulturne spomenike državnega pomena. Upajo pa, da bo ohranjanje in redno vzdrževanje teh spomenikov zagotovljeno tudi v praksi, ne le na papirju.

V poslanski skupini SMC-ja, kjer podpirajo predlog zakona, po besedah Marka Ferluge menijo, da se lahko s primernim, gospodarnejšim upravljanjem in razvojem ohrani ter zaščiti tako kulturno dediščino kot lipicanca, hkrati pa razvija gospodarske dejavnosti. Z ustanovitvijo holdinga in dveh odvisnih družb se izognemo vsem zagatam, ki so bile prej v javnem zavodu, je še dejal.

Kot je v imenu poslanske skupine SD-ja dejala Marija Bačič, bo z jasno opredelitvijo nalog, premoženja in preoblikovanjem mogoče zagotoviti boljše delovanje celotnega sistema Lipice. Brez dobre zakonske podlage, kar ta predlog je, pozitivnega premika ne more biti.

Sprejet zakon o izobraževanju odraslih
Zakon, ki ga je bilo treba sprejeti, ker stari po mnenju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ni več sledil potrebam na tem področju, med drugim ureja javno službo in vzpostavlja javno mrežo zavodov, ki izvajajo izobraževanje odraslih.

Po zakonu se lahko izobraževanje odraslih izvaja na tri načine, in sicer preko programov osnovnih šol za odrasle, kjer se tudi pridobi stopnja izobrazbe, preko javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle, kjer se stopnja izobrazbe ne pridobi, in preko neformalnih izobraževalnih programov za odrasle.